Na japonskih parlamentarnih volitvah prepričljiva zmaga Abeja in njegove LDP

Projekcija, ki jo je objavila televizijska mreža TBS, Abejevi Liberalno demokratski stranki (LDP) napoveduje 294 od skupaj 475 sedežev, njeni manjši koalicijski partnerici Komeito pa 34.

Po projekcijah, ki jih je na svoji spletni strani objavil ugledni japonski dnevnik Nikkei, pa bi lahko LDP dobila od 290 do 310 sedežev in je na dobri poti, da si skupaj s stranko Komeito zagotovi dvotretjinsko večino v spodnjem domu parlamenta.

Dvotretjinska večina, za katero je potrebnih 317 sedežev, vladi omogoča prevlado nad zgornjim domom, kjer je opozicija močnejša, in s tem lažje sprejemanje zakonov, dodaja AFP.

Zmaga na volitvah bo po besedah profesorja političnih znanosti na univerzi Niigata, Jošinobuja Jamamote okrepila politični kapital premierja Abeja in mu omogočila, da se bo lažje spoprijel s težavnimi političnimi in gospodarskimi vprašanji.

Volitve so sicer minile ob nizki volilni udeležbi. Do 18. ure po lokalnem času je na volišča prišlo okoli 35 odstotkov volilnih upravičencev, kar je skoraj sedem odstotnih točk manj kot na volitvah leta 2012.

To po poročanju AFP vzbuja dvom v podporo, ki jo Abe pričakuje od volivcev za svojo ekonomsko politiko, imenovano abenomika, s katero želi znova oživiti načeto japonsko gospodarstvo.

Poznavalci razmer so sicer že pred volitvami pričakovali nizko udeležbo, saj številni volivci niso bili navdušeni, da morajo na volišča že na polovici štiriletnega mandata.

Čeprav je imel 60-letni Abe še dve leti do konca mandata, se je po preložitvi načrtovanega zvišanja davka na dodano vrednost na deset odstotkov odločil za sklic predčasnih volitev. Zvišanje davka v aprilu s petih na osem odstotkov je zavrlo gospodarsko rast in državo pahnilo v recesijo. Tretje največje gospodarstvo na svetu se je v tretjem četrtletju skrčilo za 1,9 odstotka na letni ravni, kar je več od predvidenih 1,6 odstotka.

Dvig davka na dodano vrednost, s pomočjo katerega naj bi reševali problem enormnega javnega dolga in visokih stroškov za socialo, je zadal hud udarec Abejevim načrtom za zmago nad trdovratno deflacijo.

Čeprav konservativni Abe med volivci ni bil izrazito priljubljen, slabo organizirana opozicija tega ni znala izkoristiti. Kljub škandalom, v katere so vpleteni nekateri njegovi ministri, in ob nasprotovanju večjega dela javnosti ponovnemu zagonu jedrskih elektrarn, bo vladajoča stranka očitno ohranila takorekoč vse sedeže v parlamentu. Doslej jih je namreč imela 295.

“Te volitve bodo presodile o gospodarski politiki, imenovani abenomika, ki jo poskušamo uresničiti,” je pred odhodom na volišča dejal Abe. Njegov program, ki ga je sprožil konec leta 2012, je poživil japonski borzni trg in znižal vrednost jena, kar so pozdravili tako investitorji kot izvozniki.

Po drugi strani je njegova politika povečala neenakost, ustvarila slabo plačana delovna mesta in omejila socialne prejemke, poleg tega pa še povečala japonski javni dolg, ki je dvakrat večji od bruto domačega proizvoda in eden največjih med razvitimi državami.

Opozicija zameri Abeju odločitev za okrepitev vloge japonske vojske, njegov obisk v spornem svetišču Jasukuni, kjer so pokopani tudi japonski vojni zločinci, in prizadevanja za ponoven zagon jedrskih elektrarn, ki so bile ustavljene po katastrofi v Fukušimi.

Za volivce pa so po eni od anket najpomembnejša vprašanja stanje gospodarstva, racionalizacija japonskega parlamenta in izboljšanje programov otroškega varstva, s čimer bi povečali delež zaposlenih žensk. (sta)