Na okrogli mizi o posledicah in naukih padca Berlinskega zidu in železne zavese

Nemška veleposlanica v Sloveniji Anna Elisabeth Prinz je padec Berlinskega zidu označila za mirno evropsko revolucijo, ki so ji med drugim utrli pot mirne demonstracije ter nekdanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov s programoma Glasnost in Perestrojka. “Država je bila pripravljena na spremembe,” je poudarila.

Opozorila je tudi na težave pri usklajevanju delovanja dveh držav po padcu Berlinskega zidu, pri čemer se je moral precej spremeniti predvsem vzhod, ki je imel nekonkurenčno gospodarstvo, neustrezno infrastrukturo in visoko stopnjo brezposelnosti. Zastavilo se je tudi vprašanje, kako obravnavati posameznike, ki so bili del nekdanjega režima v Nemški demokratični republiki (NDR).

“Počasi se zlivamo v eno državo, a še vedno so opazne posledice delitve,” je dejala. Po njenem mnenju bo potrebna še ena generacija, da bosta oba dela Nemčije popolnoma integrirana v EU, ker občasno še vedno obstajajo meje v glavah nekaterih ljudi. Kot ključni dejavnik za uspešno združitev Nemčij je izpostavila popolno integracijo v Evropsko unijo, ki zmanjšuje odvisnost od posameznih voditeljev in politikov.

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo, ki je gostil današnjo okroglo mizo, Andreja Valič Zver je opozorila na ugotovitve zgodovinarjev, da je stanje demokracije po svetu 25 let po padcu železne zavese vse slabše in da zanimanje za demokracijo v državah, ki so bile za železno zaveso, upada.

“Po 25 letih je jasno, da so totalitarni sistemi, še posebej komunizem, pustili za seboj trpljenje, žalost, uničevali družbene strukture, kulturne vrednote in duh humanizma. Po 25 letih je jasno, da je poškodovanost mentalitet, kot je temu dejal pokojni politik Jože Pučnik, segla zelo globoko,” je poudarila Valič Zverova. Pučnik je po njenih besedah dejal, da bodo potrebne tri generacije, da se bo to spremenilo, sama pa ocenjuje, da bo morda potrebna še kaka generacija več.

Zgodovinarka za sodobno zgodovino Tamara Griesser Pečar je dejala, da se iz padca Berlinskega zidu in prevrata lahko naučimo, da ne podpiramo in dopustimo nobenega sistema, ki pri izvajanju svojih ciljev ne temelji na načelih človekovih pravic ter da tam, kjer je že nastal zid, vztrajamo, da se podre, in pri tem ne popuščamo. Spomnila je, da so bili po padcu Berlinskega zidu obsojeni številni visoki predstavniki režima NDR. “V Sloveniji ni bil obsojen nihče,” je sklenila.

Docent za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije in Evropski pravni fakulteti Jernej Letnar Černič pa se je osredotočil predvsem na razmere v Sloveniji po padcu železne zavese in poudaril, da so se pri nas obdržale postkomunistične elite, ki so si zgolj nadele nove maske. “Slovenski državi 25 let po padcu Berlinskega zidu manjka liberalna demokracija v svobodni družbi. Vprašanje je, kako jo doseči in ali smo vsi pripravljeni za to nekaj tvegati,” je dejal. Od tega odgovora je po njegovem odvisno dolgoročno preživetje slovenske družbe in slovenskega naroda. (sta)