Ljubljanski nadškofovski sedež danes tudi uradno zasedel Stane Zore

Papež Frančišek je dotedanjega vodjo slovenskih frančiškanov za novega ljubljanskega frančiškana imenoval 4. oktobra, v stolnici pa sta danes potekali škofovsko posvečenje, saj Zore še ni bil škof, in njegova umestitev na čelo škofije.

S polaganjem rok je Zoreta v škofa kot glavni posvečevalec posvetil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, nato pa so nanj roke položili še vsi preostali navzoči škofje iz Slovenije in tujine. Med njimi sta bila soposvečevalca predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan, ki je do sedaj kot apostolski administrator vodil ljubljansko nadškofijo, in celjski škof Stanislav Lipovšek, ki kot administrator vodi mariborsko nadškofijo. Prav tako so roke na Zoreta položili še kardinal Franc Rode, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger in drugi slovenski in tuji škofje.

Še pred posvečenjem so prebrali papeško listino o Zoretovem imenovanju in prisluhnili Januszovi pridigi, v kateri je spregovoril o vlogi in pomenu škofa.

V listini o imenovanju je papež Frančišek spomnil, da je moral novega nadškofa imenovati zaradi odpovedi službi “častitljivega brata Antona Stresa”, pri iskanju njegovega naslednika pa so “zaupljivo pomislili”, da je Zore “obdarjen z ustreznimi vrlinami in darovi ter izkušen v upravljanju”, da bi lahko prevzel to službo.

Nuncij Janusz je v svoji pridigi poudaril, da od novega škofa pričakujejo veliko in da se mora vsak katoliški škof zavedati, da je naslednik apostolov, pri čemer so njegove naloge, da posvečuje, uči in vodi. Navedel je tudi besede papeža Frančiška, da morajo biti škofje dobri pridigarji, ljudje molitve in pastirji, ki so blizu ljudem.

Spomnil je, da prvič v 550 letih zgodovine ljubljanske škofije slednjo prevzema frančiškan, in izpostavil, da je škofija tudi sicer prepojena z navzočnostjo in pastoralno aktivnostjo frančiškanov. Različne poti, ki jih je mogoče izbrati na kratki poti od frančiškanov ob ljubljanskem Tromostovju, kjer je Zore deloval pred tem, in do sedeža ljubljanske nadškofije, pa je nuncij uporabil za ponazoritev svoje želje, kako naj bi potekalo Zoretovo delo. “Na poti od Prešernovega trga do stolnice lahko izberete enega od treh mostov, ki se stekajo in se povežejo na drugi strani brega. Morda je občasno v škofiji tako, da škofijski duhovniki izberejo en most, redovniki in redovnice drugega in verniki tretjega. Moje in naše želje so, da bi ta različnost poti, ki je upravičena, vodila do stolnice, do škofa kot porok edinosti, da bi skupaj šli pod njegovim vodstvom Kristusu naproti,” je dejal.

Pred posvečenjem je Zore izpovedal vero in pripravljenost skrbeti za oznanjevanje neokrnjenega nauka, ob posvečenju pa je prejel tudi zunanja znamenja škofovske službe – škofovski prstan, škofovsko pokrivalo (mitro) in pastirsko palico. Po končanem obredu posvečenja je Zore sedel na nadškofovski sedež in tako tudi uradno prevzel škofijo v posest.

Za svoje škofovsko geslo si je Zore izbral svetopisemske besede Veselite se v gospodu. V grbu, ki si ga je izbral, pa so zlata zvezda, lipova vejica in simbol frančiškanov. Zvezda predstavlja Marijo, vejica z lipovimi listi njegovo domačijo v Znojilah, frančiškanski simbol pa redovniško vejo, iz katere prihaja. V grbu so bela, modra in rdeča barva, ki napeljujejo tudi na slovenske narodne barve.

Ob koncu slovesnosti se je Zore sprehodil po cerkveni ladji in prvič kot nadškof blagoslovil vernike. Nato je izrekel več zahval, med drugim Bogu, papežu Frančišku, ki ga je imenoval za nadškofa, svojim predhodnikom na škofovskem sedežu, svoji družini in sobratom frančiškanom. Prav tako se je za navzočnost na slovesnosti zahvalil vsem predstavnikom političnega, gospodarskega, kulturnega in znanstvenega sveta. Zore verjame, da si bodo vsak na svojem področju prizadevali za dostojanstvo vsakega človeka. Vsem zbranim v stolnici pa je zaklical: Veselite se v Gospodu in vašega veselja vam ne bo nihče vzel.

Poleg cerkvenih dostojanstvenikov ter številnih duhovnikov in vernikov, ki so napolnili ljubljansko stolnico, so se slovesnosti udeležili tudi najvišji predstavniki države, predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Milan Brglez, predsednik vlade Miro Cerar in predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Cerar je v izjavi za medije po končanem dogodku današnjo slovesnost označil za “lepo in polno navdiha”. Zoretu je zaželel, da bi z energijo in duhom, ki ju je pokazal danes, deloval tudi naprej. Kot pravi Zore, mora med politiko in verskimi skupnostmi obstajati sodelovanje. “Vsak mora s svojega zornega kota pripomoči k dobrobiti Slovencem,” je dejal.

Prav tako so na slovesnost prišli predsednik vrhovnega in ustavnega sodišča Branko Masleša in Miroslav Mozetič, ljubljanski župan zoran Janković, ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, predstavniki političnih strank in nekateri evropski poslanci iz Slovenije. Slovesnosti so se udeležili tudi drugi predstavniki družbenega življenja in drugih verskih skupnosti v Sloveniji.

Današnja triurna slovesnost se je sklenila z Zoretovim blagoslovom in odhodom sprevoda iz stolnice.

Še pred slovesnostjo v stolnici pa se je Zore popoldne poslovil od sobratov in vernikov v frančiškanski cerkvi na ljubljanskem Tromostovju, kjer je doslej živel in deloval. Več kot 50 frančiškanov ga je blagoslovilo s križem na čelo. Med drugim so mu podarili ključe frančiškanske hiše na Tromostovju, kjer je vedno dobrodošel, frančiškanski križ, duhovniško oblačilo in vrtnice v spomin na različne frančiškanske skupnosti po Sloveniji in tudi nekatere v tujini.

Zore se je ob tem zahvalil za vse, kar je z njimi smel doživeti, med drugim doživljati, kako je lepo biti kristjan in frančiškan. Zbrani so nato v procesiji, ki so jo za križem začenjale narodne noše, odšli do sedeža ljubljanske nadškofije, kjer so Zoreta pričakali stolni kanoniki. V sprevodu se je Zore nato odpravil v stolnico na slovesnost posvečenja in umestitve.

Zore je tako kot 36. škof na čelu ljubljanske škofije nasledil Antona Stresa, ki je konec julija lani hkrati s tedanjim mariborskim nadškofom Marjanom Turnškom odstopil s te funkcije; k odstopu ju je papež Frančišek pozval zaradi vloge pri poslovnih odločitvah, ki so privedle do finančnega zloma mariborske nadškofije. Od tedaj je ljubljansko nadškofijo kot administrator vodil škof Andrej Glavan, mariborsko pa vodi škof Stanislav Lipovšek. (sta)