V Slovenijo prihaja redna misija Evropske komisije

Predstavniki Evropske komisije bodo na obisku od srede do petka. Pregledali in ovrednotili bodo napredek Slovenije pri izvajanju priporočil Evropske komisije v sklopu t.i. evropskega semestra.

Po napovedih se bo misija na čelu z Madžarom Istvanom Szekelyjem sestala s predstavniki ministrstva za finance in različnih drugih ministrstev, kot so ministrstvo za pravosodje, za delo, družino in socialne zadeve, za zdravje, za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za javno upravo.

Obiskali bodo še Banko Slovenije in urad za makroekonomske analize in razvoj, so sporočili s finančnega ministrstva, ki usklajuje obisk.

Na predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji pa so spomnili, da gre za redni delovni obisk Evropske komisije v posamezni članici, znan tudi pod nazivom misija za ugotavljanje dejstev.

Minister Mramor je ob robu današnjega zasedanja finančnih ministrov EU v Luxembourgu za STA povedal, da bodo na ministrstvu predstavnikom komisije sporočili, da bo Slovenija nadaljevala strukturne spremembe, ki bodo povečale konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Država bo po njegovih besedah nadaljevala tudi konsolidacijo javnih financ, pri tem pa pazila, da bo domače povpraševanje “raje pospeševala kot zavirala”.

Slovenija mora v sredo v Bruselj poslati tudi proračunski okvir za prihodnje leto, ki ga bo nato komisija v naslednjih tednih ocenila in preverila, če je v skladu s sprejetimi javnofinančnimi zavezami.

Mramor napoveduje, da bodo Evropski komisiji poslali proračunski okvir, ki je skladen s predvidenim rebalansom proračuna za prihodnje leto. Tega naj bi vlada in DZ sprejela v začetku prihodnjega leta.

Slovenija je sicer junija iz Bruslja dobila osem priporočil s konkretnimi roki in nalogami za proračunsko in reformno ukrepanje v letih 2014 in 2015, ki se nanašajo na ureditev javnih financ, prestrukturiranje bank in podjetij, privatizacijo, minimalno plačo, pokojninski sistem in poslovno okolje. Novost je bilo priporočilo, naj ukrepa proti korupciji.

Priporočila je komisija opredelila na podlagi ocen dopolnjenega programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa Slovenije. Ta priporočila so ključna postaja v evropskem semestru, ciklu evropskega nadzora nad fiskalnim in reformnim ukrepanjem članic, uvedenem v odzivu na krizo. Cilj je tesnejše usklajevanje in preprečitev novih kriz.

Ocenjevanje proračunskih predlogov pa predvideva zakonodajni sveženj novih pravil, ki krepijo evropski nadzor nad nacionalnimi proračuni, imenovan dvojček. Ta je začel veljati lani spomladi.

Bruselj lahko v primeru resnih kršitev k popravkom proračunov pozove že v dveh tednih po prejetju predloga. Še posebej strog je nadzor nad članicami območja evra, ki so že v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ker kršijo pakt o stabilnosti in rasti. Ta določa, da primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov bruto domačega proizvoda.

Med temi državami je tudi Slovenija, ki se je zavezala, da bo primanjkljaj pod to raven znižala prihodnje leto. Za zdaj je predviden primanjkljaj v višini 2,4 odstotka BDP, potem ko naj bi ta letos po rebalansu proračuna dosegel 3,2 odstotka BDP. (sta)