Na zaslišanjih komisarskih kandidatov prvi resen zaplet: Britanec Hill še na dodatno zaslišanje

V Evropskem parlamentu, kjer so se ta teden začela zaslišanja kandidatov za člane nove Evropske komisije, je očitno prišlo do prvega konkretnejšega “upora” proti načrtom predsednika prihodnje Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja.

Kot so zvečer po tviterju razkrili nekateri evropski poslanci, so se namreč člani pristojnega parlamentarnega odbora za gospodarske in denarne zadeve odločili, da Hillu zaenkrat ne prižgejo zelene luči, ampak ga povabijo na še eno zaslišanje, predvidoma v začetku prihodnjega tedna. Razlog naj bi bili njegovi premalo vsebinski odgovori na današnjem zaslišanju.

Lord Hill, ki mu je Juncker namenil resor za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je za zdaj prvi komisarski kandidat, pri katerem se je resno zapletlo.

Britanec resda že ves čas velja za enega najbolj spornih komisarskih kandidatov, a je vendarle veljalo za malo verjetno, da bi ga poslanci dejansko “vrgli na izpitu” – tudi zato, ker naj ne bi želeli preveč vznemirjati Velike Britanije pred načrtovanim referendumom o njenem članstvu v uniji.

Na zaslišanju danes je Hill evropske poslance sicer predvsem prepričeval, da ne bo deloval pod taktirko največjega evropskega finančnega središča, londonskega Cityja, ter da ni navzkrižja interesov med komisarsko službo in njegovim dosedanjim delom. Sporen je tudi zaradi svoje evroskeptičnosti.

Vse pomisleke je odločno zavrnil že v uvodni izjavi na zaslišanju z besedami: “Delovati želim v skupnem evropskem interesu in želim, da moja država ostane del EU.” Zavrnil je tudi očitke o navzkrižju interesov: “Nobenih delnic v podjetjih nimam in v nobeni upravi podjetja nisem.”

Danes so imeli poslanci na dnevnem redu sicer šest zaslišanj. Poleg Hilla sta bila največ pozornosti deležna Madžar Tibor Navracsics, kandidat za resor za izobraževanje, kulturo, mlade in državljanstvo, in Španec Miguel Arias Canete, kandidat za podnebno ukrepanje in energijo.

O Špancu in Madžaru, ki se poleg Hilla že ves čas izpostavljata kot najbolj sporna, bodo pristojni odbori odločitev po napovedih sprejeli v četrtek zjutraj.

Navracsics – nekdanji pravosodni in zunanji minister, ki velja za tesnega zaveznika madžarskega premiera Viktorja Orbana – je na zaslišanju dokazal predvsem, da je odličen govorec in politik.

Poslanci so drug za drugim izražali dvom v njegovo kredibilnost in v to, da bi se lahko tako zvest privrženec Orbanovega Fidesza prelevil v varuha evropskih pogodb in vrednot. Navracsics jih je nasprotno v popolni angleščini prepričeval, da je strasten Evropejec, ki želi “služiti le Evropi in nikomur drugemu”.

Odgovor za odgovorom je odločno zavračal očitke o tem, da je sodeloval pri Orbanovih napadih na temeljne svoboščine, medije, pravice manjšin, visoko šolstvo, pravosodje in po novem še nevladne organizacije.

Canete pa se je moral na precej napadalnem zaslišanju braniti pred točo očitkov zaradi povezav njega in njegove družine z naftno industrijo. Pred parlamentom je bil tudi manjši protest proti njemu.

Tudi on je vse očitke zavrnil, češ da ni nobenega navzkrižja interesov. Večkrat je zatrdil, da ne sam ne njegova soproga ne njegov sin nimajo niti ene delnice v naftnih podjetjih. Ko so ga poslanci privili, ali lahko enako reče tudi za svojega svaka, je zagotovil, da dejavnosti njegove širše družine ne bodo vplivale na njegovo delo.

Canete je bil pred zaslišanjem tudi tarča kritik zaradi izjav o intelektualni superiornosti moških v kampanji pred evropskimi volitvami. Ti seksistični komentarji so v Španiji dvignili veliko prahu, Canete se je že takrat opravičil, danes pa se je za “ponesrečene” izjave opravičil tudi pred evropskimi poslanci.

Zanimiv dan v Bruslju je dopolnila neuradna informacija, da so pozitivne ocene svojega nastopa na zaslišanjih v Evropskem parlamentu dobili še trije kandidati – Belgijka Marianne Thyssen, Ciprčan Hristos Stilianides in Slovak Maroš Šefčovič. Že pred tem je pozitivne ocene pristojnih odborov dobilo sedem komisarskih kandidatov.

Nekoliko naj bi se medtem zapletalo pri grškem kandidatu za migracije in notranje zadeve Dimitrisu Avramopolusu, ki je bil zaslišan v torek, a resnih težav ni pričakovati.

Zelene luči vsaj zaenkrat tudi še nimata danes zaslišani Čehinja Vera Jourova, kandidatka za komisarko za pravosodje, potrošnike in enakopravnost spolov, ter Romunka Corina Creta, ki naj bi postala komisarka za regionalno politiko.

Za razliko od zaslišanj Hilla, Navracsicsa in Caneteja je bilo zaslišanje Jourove danes sicer precej prijazno in vsebinsko vezano na področje, ki naj bi ga kot komisarka pokrivala. Tudi prve ocene poslancev so bile v slogu “dobro pripravljena kandidatka”.

A Jourovi med drugim očitajo senco korupcije v zvezi z afero, zaradi katere je pred osmimi leti celo pristala v predkazenskem priporu, a so jo sodišča kasneje oprala krivde. Sporne naj bi bile tudi njene povezave z milijarderjem Andrejem Babišem, sicer češkim finančnim ministrom in vodjo njene stranke Ano. (sta)