Dan reformacije: rojstvo slovenskega knjižnega jezika

Trubar (1508-1586) je bil osrednja osebnost reformacije na Slovenskem, verskega in družbenega gibanja, ki je v 16. stoletju vzniknilo v Nemčiji iz potrebe po preoblikovanju Cerkve. Začelo se je leta 1517, ko je nemški duhovnik Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, s katerimi je zahteval njeno prenovo.

Ena od njegovih zahtev je bila tudi, da bi verniki brali Sveto pismo v maternem jeziku. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko. V obdobju reformacije so tako nastale prve slovenske knjige, približno polovico vseh, ki so jih napisali protestantski pisci, je prispeval Trubar.

Poleg njegovega Katekizma, ki mu je dodal še Abecednik, sta iz tega obdobja pomembna prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice proste Adama Bohoriča.

Reformacija se je takrat razširila po vsej Evropi; nauke, podobne Luthrovim, so v Švici širili Jean Calvin in Huldreich Zwingli, v Franciji hugenoti, v Angliji je sočasno nastajala samostojna anglikanska cerkev. Rimskokatoliška cerkev pa je reformatorjem odgovorila s t.i. protireformacijo.

V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Ker se osrednja prireditev oziroma proslava po dekretu vlade iz leta 2012 zaradi varčevanja ne izvaja več na državni ravni, je njeno organizacijo prevzelo Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, ki jo namerava vsako leto pripraviti v drugem kraju. Letošnja je bila v četrtek v Novi Gorici.

Evangeličanska cerkev v Sloveniji pa bo danes opravila osrednje bogoslužje ob prazniku. Posvetila ga je 450. obletnici Trubarjeve Cerkovne ordninge, 430. obletnici Dalmatinovega prevoda Biblije in 430. obletnici Bohoričeve slovnice. Bogoslužje bo ob 10. uri v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani vodil škof Geza Filo, udeležil se ga bo tudi predsednik republike Borut Pahor. (sta)