Borisov po zmagi na volitvah v Bolgariji napovedal oblikovanje vlade
Nekdanji bolgarski premier Bojko Borisov, čigar stranka Gerb je zmagala na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah, je napovedal, da bo skušal oblikovati vlado in se izogniti “bankrotu države”, poročajo tuje tiskovne agencije.
“Pripravljen sem prevzeti vsa tveganja in vladati državi,” je dejal Borisov v nedeljo zvečer po objavi prvih rezultatov volitev. Ob tem je pozval voditelje ostalih strank, ki so se tudi uvrstile v parlament, naj si vzamejo nekaj časa za razmislek, kako bi lahko sodelovali, in ne dajejo dramatičnih izjav.
Alternativa je po njegovih besedah v novih predčasnih volitvah in bankrot najrevnejše članice Evropske unije.
Kot je danes sporočila volilna komisija, je desnosredinski Gerb po 94 odstotkih preštetih glasov prejel 32,6-odstotno podporo volivcev in bo v 240-članskem parlamentu imel od 82 do 90 sedežev.
Sedaj vladajoči socialisti so prejeli 15,3 odstotka glasov. Stranka turške manjšine MRF je po sedanjih izidih dobila 14,9 odstotka glasov, a bi lahko na koncu dosegla celo boljši rezultat od socialistov, ker še niso preštete glasovnice 37.000 bolgarskih državljanov, ki živijo v Turčiji.
Štiriodstotni volilni prag je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug preseglo še pet manjših strank. To so Reformatorski blok, potencialni koalicijski partner Gerba, z 8,9 odstotka glasov, Domoljubna fronta s 7,3-odstotno podporo volivcev, populistična stranka Bolgarija brez cenzure s 5,6 odstotka, ultranacionalistična Ataka s 4,6 odstotka in Socialdemokratska stranka bivšega predsednika Georgija Parvanova s 4,2 odstotka podpore.
Končni rezultati bodo znani sredi tedna po drugem štetju glasovnic.
Na predčasnih volitvah, drugih v 18 mesecih, se je za 240 mandatov v narodni skupščini sicer potegovalo 25 strank in koalicij.
Politični analitik Vasil Tončev, na katerega se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, ocenjuje, da je edina rešitev za Bolgarijo v oblikovanju velike koalicije, v kateri bi bili tako Gerb kot socialisti, poleg tega pa še nekaj manjših strank. “Sprejeti bo treba nepriljubljene ukrepe. Javnost bo tako vlado sprejela v upanju, da lahko stabilizira razmere v državi. Oblikovati jo je treba z jasnim programom in za omejen čas,” je pojasnil. Poudaril je, da je to edina možnost in da bi vse ostalo vodilo v kaos.
Nova vlada se bo morala spopasti z velikimi političnimi in gospodarskimi izzivi. V prvi vrsti s finančnim polomom, povezanim s Corpbanko, ter ukrajinsko krizo, ki ne ogroža samo energetske oskrbe države. Tudi zaradi tega si je Borisov želel, da bi njegova stranka v parlamentu dobila absolutno večino in bi lahko vlado vodil brez koalicijskih partnerjev.
Borisov je bil premier med letoma 2009 in 2013. Tik pred koncem mandata je bil zaradi množičnih protestov proti njegovi varčevalni politiki prisiljen odstopiti. Svoj prvi mandat je usmeril v boj proti organiziranemu kriminalu ter v strogo finančno disciplino, pri tem pa je zanemaril socialne potrebe državljanov. (sta)