V letu 2013 je s svojimi dohodki težko preživelo mesec 22 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji, zelo težko pa 13 odstotkov, kar je za tri odstotne točke več kot v letu 2012, kažejo podatki Statističnega urada RS.
Delež gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki shajala zelo težko ali težko, je bil precej večji med gospodinjstvi, ki so živela pod pragom tveganja revščine; med temi jih je zelo težko ali težko s svojimi dohodki shajalo 63 odstotkov, kar je za dve odstotni točki več kot v letu 2012.
Nepričakovane izdatke v višini 600 evrov bi v letu 2013 iz lastnih sredstev lahko poravnal enak odstotek gospodinjstev kot pred enim letom, in sicer 51 odstotkov gospodinjstev.
Enotedenske letne počitnice zunaj doma so si lahko privoščili vsi člani gospodinjstva v 66 odstotkih gospodinjstev, kar je za eno odstotno točko manj kot v letu 2012.
Stanovanjski stroški so lani pomenili veliko breme za 38 odstotkov gospodinjstev, srednje veliko breme za 52 odstotkov gospodinjstev, za 10 odstotkov gospodinjstev pa niso bili breme. Delež gospodinjstev, ki jim stanovanjski stroški pomenijo veliko breme, se je glede na leto 2012 povečal za dve odstotni točki.
Vsaj enkrat v zadnjih dvanajstih mesecih pred izvedbo ankete je s plačilom stanovanjskih stroškov zaradi finančne stiske zamudilo 18 odstotkov gospodinjstev, kar je enak odstotek kot pred enim letom.
Telefon, pralni stroj in barvno TV so v letu 2013 imela skoraj vsa gospodinjstva v Sloveniji. Osebni avtomobil so imeli v 82 odstotkih gospodinjstev; šest odstotkov si ga ni moglo privoščiti, 12 odstotkov gospodinjstev pa ga ni imelo iz drugih razlogov.
Odstotek gospodinjstev, ki imajo osebni računalnik, pa je vsako leto višji – glede na leto 2012 se je povečal za tri odstotne točke.
V letu 2012 je vsaj enkrat prejelo denarno in (ali) materialno pomoč dobrodelnih organizacij vsako dvajseto gospodinjstvo.
Splošno zadovoljstvo z življenjem so osebe v letu 2013 v povprečju subjektivno ocenile z oceno sedem (na lestvici od nič do 10), kar je za 0,1 ocene nižje kot v letu 2012. 65 odstotkov oseb je svoje življenje ocenilo z ocenami od sedem do 10, osem odstotkov oseb pa z ocenami od nič do štiri.
Z višjimi ocenami so svoje zadovoljstvo z življenjem kot celoto ocenili tisti z zelo dobrim zdravstvenim stanjem (ocena osem) ter dijaki in študenti (7,9), z nižjimi ocenami pa v povprečju tisti z zelo slabim zdravstvenim stanjem (4,6) in materialno prikrajšani (povprečna samoocena je bila pet), navajajo na statističnem uradu. (sta)


Ogabno, kaj so naredili rdečuhi iz naše dežele.
Ena sama materialna in moralna revščina z elementi poltičnega nasilja.
Kdor noče, ga pamet ne bo nikoli dohitela.
Mefl bedasti, a tvoj kapitalistični lopov iz Doba bi to pa v trenutku popravil kajne? Megabebci ste.
Če bi šlo popolnoma po ivanovsko bi se razslojenost še bolj povečala, revnih bi bilo še več., nesramno bogatih pa manj a ti bi bili še bolj bogati ! Če ses misliš da bi ivan delal v drugo smer od zgoraj opisane, potem nimaš prav nobenega pojma o ničemer!
Nesramno bogati pridaniči pripadajo v glavnem rdeči bandi.
Mar res misliš, da bi Janševa vlada podpirala take voluharje.
Poglej si slabo banko in se pozanimaj, čigaveosebne finance in premoženje rešujejo z našim denarjem.
Je mar Janša omogočil Zemljariču, da je plenil po javnih sredstvih?
Še težje bo,če se takoj ne prepove, bolanega janševanja!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Nisi odgovoril o okoliščinah bogatenja tovariša Zemljariča,ki ga menda poznaš in nisi nam povedal, koliko mu je Janša pomagal do nezasluženega bogastva.
Do bližajočih se predčasnih volitev bomo trpeli pomanjkanje na način Mira Cerarja.
Dzi nu nje ja, za sledeči skoraj pozabljen stavek ti ne uide bob desetlrtja:
“Motiv dela, enga prosveta pa kaj jst vem nekoga, ki bi ponudil hidroelektrarno, ki bo ponudil cel objekt so pa zelo redki.
Oprosti, dzi, pozabil sem te vprašati, kako je z veleprojektom trženja kranjskih klobas v islamskem Kazahstanu?