Več slovenskih medijev poroča, da je bil na bojišču v Siriji že pred več meseci ubit slovenski državljan. Na policiji so za STA pojasnili, da razpolagajo s podatkom, da naj bi v Siriji izgubil življenje slovenski državljan, a tega zaradi razmer niso mogli potrditi. O tem, ali je bil ubit na bojišču, policija doslej ni prejela uradnega obvestila.
Novico o tem, da naj bi bil v spopadih v Siriji ubit slovenski državljan, je danes objavilo več slovenskih medijev, na policiji pa so z informacijami zaenkrat skopi.
Vodja konzularnega sektorja na zunanjem ministrstvu Andrej Šter je za STA pojasnil, da tudi pri njih te novice ne morejo potrditi. Zaenkrat je vse na ravni domnev, brez uradne potrditve, zato se s tem doslej niso ukvarjali.
Za ukrepanje konzularnega sektorja MZZ, kot je npr. obveščanje svojcev, bi namreč morala najprej priti ustrezna informacija oziroma potrditev s strani sirskih oblasti, ki pa je ni bilo. Na vprašanje, ali je morda prošnja za pomoč na MZZ prišla s strani svojcev ubitega oz. pogrešanega Slovenca, je Šter odgovoril, da misli, da tudi te ni bilo.
Kot sicer pišeta spletna portala Planet Siol.net in 24ur.com, naj bi po neuradnih informacijah v Siriji pred pol leta umrl Slovenec Jure Korelec, ki se je tam boril na strani islamskih ekstremistov. Po pisanju 24ur je v Sirijo odpotoval s skupino Slovencev sredi julija lani, a se edini od peterice ni nikoli vrnil.
Poleg njega so bili v skupini še Rok Žavbi, Boštjan Skubic, Rok Šogorič in Matevž Cvetković. Vsi štirje naj bi se iz Sirije v Slovenijo vrnili po mesecu in pol, a Korelec, kot so za 24ur neuradno potrdili iz krogov blizu slovensko varnostno-obveščevalnih virov, se nikoli ni.
Korelec je po poročanju Planet Siola mlajši od 30 let, prihaja iz Zgornje Senice pri Medvodah. V islam naj bi se spreobrnil pred dobrim letom dni zaradi nesrečne ljubezni.
Uril naj bi se pri imamu Bilalu Bosniću v Bužimu v BiH, od tam pa je prek Turčije odpotoval na bojišča v Sirijo. Po podatkih obveščevalcev se je bojeval v mestu Raka, prestolnici kalifata, ki ga razglasili džihadisti Islamske države.
Televizija Slovenija je medtem poročala, da je bil ubiti po neuradnih podatkih star nekaj več kot 20 let. V Sirijo naj bi se odpravil okoli novega leta in se tam pridružil upornikom, ki so se borili proti režimu predsednika Bašarja Al Asada. Ubit naj bi bil aprila. Kot so še poročali, naj bi se mladenič že pred časom spreobrnil v islam in sprejel muslimansko ime Jusuf. (sta)

Na Gorenjske sta živela dva džihadista.
Eden je že padel v Siriji, drugi bo pa kmalu na Politikisu.
Bil je Gorenc, ne pa slovenski državljan.
Slovenski državljani so rodom iz Srbije.
V resnici so humanitarni delavci 🙁 na bojiščih!
http://www.maxkeiser.com/2014/08/isis-has-found-the-missing-pallet-of-cash-sent-over-by-us-to-iraq-with-the-missing-2-3-trillion/
Tale palleta gnarja jim je paedla iz voza lojtrnika, ko so ga peljali v Bagdad. Saj veste luknaste ceste pa to…
Mlade zvabijo z obljubo plačila na neznanrm kraju… Ko pa pride čas plačila leto dni pa pride avion od lastnikov palete pa jih potovče. Naslednja garnitura tepcev prosim!
Kako ne spregledajo natega??????
Kako so lahko tolk naivni? Bog, kjer koli že si, in kakor koli te imenujejo, daj prosim pomagaj, da se nobenih neumnosti ne bo več dogajal.
http://www.youtube.com/watch?v=EqFoqtpUFY8
Lyrics:
16 years old when I went to the war,
To fight for a land fit for heroes,
God on my side, and a gun in my hand,
Chasing my days down to zero,
And I marched and I fought and I bled and I died,
And I never did get any older,
But I knew at the time that a year in the line,
Is a long enough life for a soldier,
We all volunteered, and we wrote down our names,
And we added two years to our ages,
Eager for life and ahead of the game,
Ready for history’s pages,
And we brawled and we fought and we whored ’til we stood,
Ten thousand shoulder to shoulder,
A thirst for the Hun, we were food for the gun,
And that’s what you are when you’re soldiers,
I heard my friend cry, and he sank to his knees,
Coughing blood as he screamed for his mother,
And I fell by his side, and that’s how we died,
Clinging like kids to each other,
And I lay in the mud and the guts and the blood,
And I wept as his body grew colder,
And I called for my mother and she never came,
Though it wasn’t my fault and I wasn’t to blame,
The day not half over and ten thousand slain,
And now there’s nobody remembers our names,
And that’s how it is for a soldier.
Dajte prosim spravit k pameti te svoje otročke!!!!!!
Gledanje naših tv postaj je isto kot izobraževanje Djerdinski na daljavo.
Djerdinski – šola za zločince v Moskvi.
Še zadnjič fprašam, ima kdo na zalogi kaj vazelina ali vsaj pamperse.