Revolucija za nič!

Piše: Aljoša Dragaš, publicist

S tem kratkim – ne toliko atraktivnim, zato pa jedrnatim – stavkom  mi je znano mariborsko novinarsko pero (tisti, ki obvladajo branje med vrsticami, bodo takoj vedeli na katero medijsko hišo ciljam) opisalo situacijo v tako imenovani štajerski metropoli »ob letu osorej«!
Nezgovornosti nekoga, ki občane nagovarja dnevno, se ni niti najmanj za čuditi! Pa ne zato, ker je trenutno vsa pozornost usmerjena s parketa (političnega) na zelenico (nogometno), ampak, ker je mesto, ki mu tako lahko rečemo le še pogojno, tako shirano, da se zdi, da se ga nič več niti ne dotakne.

Zato sodi naivnost, s katero so ob ponovni kandidaturi odstopljenega mariborskega župana zagrmeli topovi dominantnih medijev in njihovih pomagačev z družbenih omrežij,  v domeno tragikomedij.
Tisti, o katerih že vse vemo in ki sami hkrati naivno verjamemo, da temu ni tako, namreč izgubljajo  na celotni dolžini frontne linije, ki so jo navsezadnje sami (iz)oblikovali, kako zelo pa še najbolj priča podatek, da so na na hitro oblikovanem »fb«profilu »Franc Kangler naj ostane v Dupleku«- ki je samo odjuga »znamenitega« profila »FKNO« in katerega vsebino nenehno in popolnoma »naključno«
(kar v prestolnici srhljivih »naključij« seveda ni nikakršno naključje) deli – uspeli zbrati vsega 53 »članov«, ki tvorijo to »skupnost«.

Ni bilo malo tistih, ki so zasmehovali trditvi, ki sta kmalu po izbruhu krvavih demonstracij opredelili takratno dogajanje: da so odnosi bolj zapleteni, kot jih prikazujejo dominantni mediji in da je protestništvo spontano, vstajništvo pa načrtovano! Ker tega prej omenjeni niso znali (bližje resnici: niso hoteli) prenesti javnosti, je slednjo ozavestil kar tok časa/ tek dogodkov: od »znamenitega« padca v objem, ki sta ga na simbolnem mestu prevrata (Rotovž) uprizorila »Zoki« in »Fištrek«,  preko proslulih vstajniških sosvetov in podobnih false flagov, zaposlitev, odpustitev, motnih poslov, »reševanju« kolture, tujih ne-investitorjev, propadov vsega mogočega,  do končne faze brutalne preobrazbe »Fištreka« v pop-ikono, ki ob svitu paradira po najbolj pustem evropskem letališču, da bi v soju medijskih luči objel strelca edinega gola, katerega tako rekoč hobi je pridiganje o – Jezusu!

Kar pa naj nikar ne čudi: Fištravec se od samega začetka nastopa mandata – dolge, mučne in podle predvolilne kampanje pravzaprav – v javnosti skuša profilirati kot mesija, odrešenik, začetnik nove dobe in nove zgodbe; sprememba, če smo konkretni! In tu je catch- sprememba je po svoji naravi radikalna in terja prekinitev vseh dotedanjih praks!
Teh pa nadomestni župan enostavno ni sposoben; še več- ne samo, da jih ni odpravil, še utrdil jih je!

Ko se, torej, sprašujemo o smiselnosti kandidature Franca Kanglerja, se moramo nujno vprašati tudi o vzrokih za novo polarizacijo! Glede na to, da med protestniki ni manjkalo tistih, ki so povsem zmotno menili, da gre za začetek res velikih družbenih sprememb, ki se bodo ravno iz od Boga pozabljenega Maribora po kontinentu širile kot požar, na pogorišču pa zrasla utopična družba a’la »Zeitgeist!«, bo morda najbolje, če ob opredeljevanju odnosa Fištravec – Kangler parafraziramo kar uvod tega filmskega mejnika: »Ne vem, kaj (prenovljeni) Kangler je; vem pa, kaj Fištravec ni!«

In Fištravec enostavno ni sprememba! In ker ni sprememba, ni niti župan v pravem pomenu besede! In to nikoli ne bo!  Kanglerju, pravijo protestniki, lahko oporekamo marsikaj- navsezadnje stojita s Fištravcem z ramo ob rami, vsaj kar se (ne)utemeljenih ovadb tiče – ne moremo pa mu energičnosti, obvladovanja mehanizmov odločanja v majhni, birokratski in prezadolženi državici pa tudi njegov lokal-patritotizem, ki v mestu ob Dravi presega že vse meje razumnosti in sprejemljivosti, je dosti bolj pristen, pa če je »Fištrek« po novem tudi (in celo največja) Viola!
Če pomislim bolje, je Fištravec ravno tiste vrste P.R. produkt, ki bi mu v nogometnem žargonu rekli »lažnjak«, a le za posebne vrste publiko, ki so jo ravno najbolj zvesti navijači edini pravilno opredelili: »GloryHunterji«!
Ne veste, kaj slednji sploh so?! Ni problema: pridite v Ljudski vrt, ko tam ni tekme Lige prvakov, ampak je na sporedu slovenska liga! Vsi tisti, ki jih ni…no, to so tisti! In take hranijo s pop-ikonami.