Kardinal Rode praznuje 80. rojstni dan, škof Smej 70 let duhovništva

Slovesno mašo ob 80-letnici Rodeta v cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata pripravljajo ob 10. uri. Rode, ki pripada družbi redovnikov lazaristov, je v bogoslovje stopil v Buenos Airesu, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1960 v Parizu. Po prihodu v Slovenijo leta 1965 je sprva služboval v Celju, nato je med drugim predaval na ljubljanski teološki fakulteti in se posvečal publicistični dejavnosti. V tem času je tudi predaval na teoloških tečajih in se v svojih kritičnih nastopih loteval širših družbenih vprašanj, kar je imelo odziv tudi pri tedanji oblasti.

Leta 1981 je Rode iz Slovenije odšel v Vatikan, kjer je prevzel službo v takratnem papeškem tajništvu za dialog z neverujočimi, od leta 1993 je bil tudi tajnik Papeškega sveta za kulturo. Leta 1997 se je vrnil v Ljubljano, saj ga je papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega nadškofa. V času opravljanja nadškofovske službe je veliko pozornosti namenil urejanju odnosov med Cerkvijo in državo. Po njegovem prizadevanju je bil 6. februarja 2004 razglašen Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.

Kot ljubljanski nadškof je Rode pritegnil tudi pozornost širše javnosti s svojimi pogledi na aktualno družbeno-politično dogajanje. Tudi danes mediji pospremijo mnogo njegovih javnih nastopov ob obiskih domovine. Zadnje desetletje je namreč Rode večinoma preživel v Vatikanu. Od leta 2004 do 2011 je bil prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, leta 2006 pa ga je papež Benedikt XVI. imenoval za kardinala.

Rode je v soboto v intervjuju za Radio Ognjišče komentiral nekatere aktualne zadeve. Kot je dejal, so odprta vprašanja med Cerkvijo in državo še vedno verska vzgoja, duhovna oskrba v vojski, zaporih in bolnišnicah ter vprašanje vzdrževanja cerkvene umetniške dediščine, ki je hkrati tudi državna kulturna dediščina. Med drugim predlaga, da bi bil verouk priznan kot eden od obveznih izbirnih predmetov.

Glede sprave je dejal, da je treba najprej pogledali v oči zgodovinski resnici. “Govoriti o narodnih izdajalcih je danes, najmanj kar lahko rečem, neokusno. Tega slovenska javnost ne prenese več. To je zaostalost v zgodovini,” je dejal.

Za papeža Benedikta XVI. Rode ocenjuje, da je morda preveč pustil drugim, da vladajo. Vidi ga sicer kot enega najbolj izobraženih ljudi v Katoliški cerkvi in enega najbolj inteligentnih ljudi na svetu. Za slovensko Cerkev pa ocenjuje, da je v svojem jedru zdrava.

V Bogojini pa bo prav tako danes ob 10. uri najstarejši slovenski škof Smej obhajal železno mašo – pred 70 leti je bil v duhovnika posvečen v Sombotelu na Madžarskem. Ob tej priložnosti se bodo spomnili tudi 680-letnice župnije Bogojina.

Smej je po svojem mašniškem posvečenju sprva služboval v več prekmurskih župnijah, nato pa je več različnih služb opravljal v Mariboru. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan leta 1983, leta 2009 pa se je upokojil. Poleg duhovniškega in škofovskega dela se je Smej ukvarjal tudi s pesnjenjem, pisateljevanjem, prevajanjem in preučevanjem cerkvene zgodovine. Zanimal se je za kulturno preteklost in za življenje ljudi, ki so med Muro in Rabo stoletja ohranjali vero in slovenstvo, pisal je tudi znanstvene razprave. Pri Slovenski škofovski konferenci je bil odgovoren za Slovenski ekumenski svet.

Na današnjo nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije v Novem mestu pripravljajo tudi praznovanje, ki bo letos posebej posvečeno spominu na skopskega škofa Janeza Frančiška Gnidovca, ki je bil doma iz novomeške škofije. Slovesno mašo v novomeški stolnici bo popoldne vodil novomeški škof Andrej Glavan. Poleg Gnidovca so svetniški kandidati ljubljanske metropolije še misijonar Friderik Irenej Baraga, profesor dogmatike na ljubljanski teološki fakulteti Anton Strle, misijonar salezijanec Andrej Majcen in nekdanji ljubljanski nadškof Anton Vovk. (sta)