Ameriški mediji poročajo, da bo mednarodno koalicijo proti Islamski državi (IS) v Iraku in Siriji, ki trenutno šteje okoli 40 držav, koordiniral upokojeni general John Allen. Ameriška obveščevalna agencija Cia je medtem sporočila, da ima IS v Iraku in Siriji med 20.000 do 31.500 borcev, kar je veliko več, kot so ocenjevali doslej.
Tiskovni predstavnik Cie Ryan Trapani je ob tem pojasnil, da je IS dobro novačil med suniti po juniju, ko je začel osvajati velike dele ozemlja v Iraku. Med 15.000 tujimi borci v Siriji jih sicer 2000 prihaja z Zahoda, nekateri so tudi člani IS, se je še izvedelo iz Cie.
Upokojeni general John Allen, ki naj bi vodil novo mednarodno koalicijo proti IS, je med letoma 2011 in 2013 poveljeval zavezniškim silam v Afganistanu, trenutno pa zaseda položaj varnostnega svetovalca pri ameriškem državnem sekretarju Johnu Kerryju. Nadaljevanje prizadevanj za sestavo trdne koalicije proti IS je v svojem govoru v sredo napovedal predsednik ZDA Barack Obama, ko je predstavil celovito strategijo boja proti islamskim skrajnežem.
Kerry je med obiskom Savdske Arabije dejal, da je v koaliciji že okoli 40 držav, čeprav Turčija, ki je ključna, saj meji na Irak in Sirijo, v četrtek ni podpisala tako imenovane izjave iz Džede, kjer so se zunanji ministri desetih držav, med njimi ZDA, Libanona, Egipta, Savdske Arabije, Jordanije in Iraka dogovorili o usklajeni akciji proti teroristom, vključno z IS.
Mednarodna prizadevanja se bodo nadaljevala v ponedeljek v Parizu, kjer bo potekala konferenca o stabilizaciji Iraka. Na njej bodo poleg ZDA, Francije in Velike Britanije tudi predstavniki Rusije in Kitajske.
ZDA bodo nosile glavno breme pritiska na IS iz zraka in doslej so izvedle že okoli 150 zračnih napadov v Iraku, pri čemer so letala vzletala iz sosednjih držav v regiji. Po novem bodo uporabljala tudi letališče kurdske prestolnice Erbil na severu Iraka, kar je potrdil tiskovni predstavnik Pentagona, admiral John Kirby, ki ni šel v podrobnosti.
Obama je v sredo napovedal, da bodo ameriška letala napadala IS tudi v Siriji, kjer bodo ZDA pomagale zmerni opoziciji režimu predsednika Bašarja al Asada z opremo, urjenjem in orožjem. Sirski uporniki in iraške sile bodo v boju proti IS zagotavljale kopenske sile, iz zraka pa jih bodo bombardirala ameriška letala.
Obamov govor je v kongresu naletel na odobravanje tudi pri republikancih in predsednik predstavniškega doma John Boehner iz Ohia je dejal, da morajo predsedniku dati to, za kar je prosil. Gre med drugim za okoli 500 milijonov dolarjev vredno pomoč sirski opoziciji v orožju in opremi ter urjenju. Vodja senatne večine, demokrat Harry Reid iz Nevade je napovedal, da bo ustrezna zakonodaja sprejeta že prihodnji teden.
Veliko nasprotovanja Obamovi strategiji boja proti IS ni bilo, čeprav se je našlo nekaj kongresnikov, ki se ne želijo vpletati v vojne na tujem. Demokrat iz Connecticuta Chris Murphy je opozarjal, da se lahko oboroževanje sirskih upornikov izjalovi in maščuje.
Podobna mnenja so sicer v manjšini in združujejo liberalne demokrate s pripadniki gibanja čajanke. Vodstvi obeh strank zagovarjata ukrepanje proti IS in Boehner je celo menil, da Obamova strategija morda ne bo dovolj.
Obama se je v četrtek med spominskimi slovesnostmi ob 13. obletnici terorističnih napadov na ZDA v Beli hiši kratko pridružil srečanju njegove svetovalke za nacionalno varnost Susan Rice s krščanskimi voditelji z Bližnjega vzhoda pod vodstvom maronitskega patriarha iz Libanona Bechara Raia.
Med pogovorom o trpljenju kristjanov v času krepitve islamskih skrajnežev je Obama zagotovil, da bodo ZDA nadaljevale boj proti IS in drugim terorističnim skupinam ter bodo še naprej podpirale partnerje v regiji, kot so oborožene sile Libanona, ki si prizadevajo za stabilnost. Obama je dejal, da ZDA priznavajo pomen in zgodovinsko vlogo krščanskih skupnosti v regiji in potrebo po zaščiti kristjanov ter drugih verskih manjšin. (sta)
