Piše: Lejla Kenda, svetovalka na področju osebnostne rasti
Enakovredno porazdeljena moč v odnosih ni le ideal, za katerim si prizadevamo, temveč je dejansko ključ do emocionalne povezanosti in intimnosti.
Tam, kjer ima moč v razmerju le eden od partnerjev, ni rasti, ni razvoja in ne prihodnosti. Nekaterim ljudem to, da nimajo moči, morda ustreza, vendar je posledica tega odnosa neizbežna: dva nesrečna partnerja. Partnerja morata upoštevati drug drugega. To je osnova dobrega odnosa. Gre za čisto preprosto zadevo: moč se ne nanaša le na voditelje, predsednike in šefe, temveč je osnovna sila v vsaki socialni interakciji. Moč definira, kakšen bo naš odnos. Zanimivo je, da je ravno moč med partnerjema tista, ki bo definirala pot do intimnosti. Če je enakomerno porazdeljena, bo med partnerjema dovolj intimnosti, v nasprotnem primeru bosta trpela oba, tudi tisti, ki hoče svojo moč izsiliti za vsako ceno. Enakovrednost v odnosih ima veliko dobrih posledic; vpliva na posameznikovo dobro počutje, zahteva medsebojno odzivnost in uglasitev. Porazdelitev moči med partnerjema določa, ali boste zadovoljni ali pa boste imeli nešteto neprespanih noči in dni, ko se boste počutili zapostavljene in depresivne. Enakost oz. enakovrednost sta najboljši orodji proti izolaciji. Dejastvo pa je, da ju je v odnosih težko pridobiti in ohranjati. Tako je od razmerja moči v odnosu odvisno, kako bosta partnerja obvladala stresne situacije, se odzivala na spremembe in skrbela za zdravje in dobro počutje drugega. Bolj ko je moč porazdeljena enakomerno, boljši odnos imate. Zatorej je izsiljevanje moči za vsako ceno ravno tako pogubno za tega partnerja, ki mora imeti absolutno prevlado v odnosu. S tem si zavira svoj lasten razvoj in pot do dobrega odnosa in izpolnjujočega spolnega življenja.
Enakopravnost med partnerjema je vezivo, ki drži najdlje v neki partnerski skupnosti. Ter seveda medsebojno spoštovanje in zaupanje.