Zakaj Slovenija še dolgo ne bo Švica?

Piše: dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS

V časih nekdanje Jugoslavije smo Slovenci pogosto tarnali in govorili, da »Sava pač teče proti jugu«, s čimer smo hoteli povedati, da tudi veliko našega denarja potuje v smeri juga nekdanje skupne države. S statističnimi podatki smo dokazovali, da je naš bruto družbeni proizvod nekajkrat večji kot v najmanj razvitih predelih nekdanje Jugoslavije. Bolj ko se je bližala osamosvojitev Slovenije, bolj smo na glas govorili, da bi samostojna Slovenija lahko bila druga Švica. Ob osamosvojitvi se je zdelo, da nas nekaj takega, čez desetletje ali nekaj več, tudi dejansko čaka. Danes sta za nami dve desetletji in nekaj samostojne države Republike Slovenije, toda druge Švice ni in ni na vidiku. Zdi se, da se nam tista prava Švica vse bolj oddaljuje. Realnost pa je taka, da nas nekatere države, ki so bile takrat, po gospodarski razvitosti daleč za nami, dohitevajo in prehitevajo. Ena takih je Češka in nič čudnega ne bi bilo, če bi čez kakih deset let začudeno ugotavljali, da nas je prehitela tudi Hrvaška. Pa da ne bo kake pomote. Nič niso krivi tisti na Češkem ali Hrvaškem, krivci za tako stanje smo nihče drugi kot državljani Slovenije.

Si predstavljate hipotetično situacijo, da neka politična stranka ali skupina državljanov zahteva minimalno plačo v višini 1.500,00 evrov? Recimo, da bi o tem odločali na referendumu. Si upate napovedati rezultat takega referenduma? Prav nič preroško ne bi izpadli, če bi napovedali, da bo udeležba na referendumu izjemno visoka, in da bo referendum z več kot 90 odstotno večino tudi uspel. Tako v Sloveniji. Kaj pa v Švici? Tam so letos spomladi imeli prav tak referendum. Le višina minimalne, referendumsko predlagane plače, je bila nekaj nad 3.000,00 evrov, seveda v njihovih frankih. Če ste pomislili, da je referendum uspel ste se hudo zmotili. Švicarski državljani so tak predlog zakona zavrnili. Če ste na tej točki pomislili, da so njihovi državljani pač »budale«, ste se ponovno zmotili. Njihovi državljani so pač realno ocenili, da bodo v primeru pozitivnega izida referenduma, delodajalci zapirali firme, ker takih minimalnih plač pač ne bodo sposobni izplačevati, posledično pa bodo oni sami ostali brez dela. Preprosteje povedano, odločili so se za manjše minimalne plače, zato da bi sploh imeli delo in plačo. Švicarska referendumska odločanja pa niso posebnost le v tem primeru. V Švici so na referendumu zavrnili tudi možnost gradnje džamij na njihovem ozemlju. Evropa ob takem izidu referenduma sploh ni protestirala, saj Švica ni članica EU.

Toda vrnimo se v Slovenijo. Sodeč po zadnjih rezultatih volitev v Državni zbor, lahko utemeljeno sklepamo, da se v Sloveniji ne bo spremenilo prav nič. Tisti, ki so ponujali realen program izhoda iz gospodarske in finančne krize, so volitve izgubili. Tisti, ki niso ponujali nič, celo skrivali so obraze svojih kandidatov za poslance, so volitve visoko dobili. Še več, iz Državnega zbora, so po neumnosti njihovega vodstva izpadli tisti, ki naj bi predstavljali naše podeželje, namesto njih pa so v Državni zbor prišli tisti, ki zastopajo komunistično – socialistične ideje. Torej tiste ideje, ki so bile materialno vezivo nekdanje skupne države Jugoslavije, seveda v moderni preobleki. Tisto državo pa smo Slovenci in državljani Slovenije, na plebiscitu leta 1990 že skoraj soglasno zavrnili. Več o »receptih« za zmago na volitvah v Državni zbor, pa v naslednjem prispevku.