Kdo bo vodil Indonezijo

Widodo, prvi resni predsedniški kandidat brez povezav z diktatorjem Suhartom v danes tretji največji demokraciji na svetu, je zmago razglasil, ko so zanesljive javnomnenjske agencije pokazale, da je v med štiri- in petodstotni prednosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

A le malo za njim je zmago razglasil tudi Prabowo, ki je priznal kršitve človekovih pravic v času Suharta, bil pa je tudi njegov zet. Kot je dejal, so instituti za spremljanje javnega mnenja, ki jih je uporabljala njegova volilna ekipa, pokazali, da sta sam in njegov podpredsedniški kandidat Hatta Rajasa “prejela podporo in mandat indonezijskega ljudstva”.

Predstavnik Widodove kampanje je v odzivu Prabowa in Rajaso pozval, naj se obnašata državniško.

Uradnih izidov volitev ni pričakovati še kake dva tedna, saj je seštevanje glasov v državi, ki jo tvori več kot 17.000 otokov v treh časovnih pasovih, težavna naloga. Na volitve je bilo pozvanih okoli 190 milijonov volivcev, potekale pa so brez večjih zapletov.

Widodo, ki je znan tudi kot Jokowi, in Prabowo sta bila že v zadnjih predvolilnih anketah bok ob boku, kar je napovedovalo današnjo tesno bitko, kakršni Indonezijci doslej niso bili priča. Na predhodnih volitvah, po koncu Suhartove vladavine, je obakrat jasno zmagal dosedanji predsednik Susilo Bambang Yudhoyono.

Jokowi je sicer v volilno tekmo stopil z občutno prednostjo pred Prabowom, a se je ta nato zaradi vrste klevet skrčila. Med drugim so mu očitali, da je kitajski kristjan in ne musliman, kar mu je v najbolj poseljeni muslimanski državi občutno škodilo, čeprav je te trditve zavrnil.

Medtem ko je Jokowi v predvolilni kampanji govoril o izobraževanju in delovnih mestih, je Prabowo napovedoval predvsem zaščito naravnih virov pred izkoriščanjem tujcev, močnejšo Indonezijo in paternalistično vladavino.

Indoneziji se tako vsekakor obeta sprememba po predsedniku Yudhoyonu, ki je predvsem v drugem mandatu vladal medlo. Prihodnji predsednik bo imel po mnenju poznavalcev obilico dela, predvsem v boju proti korupciji.

Država se sooča tudi z upadanjem gospodarske rasti in milijoni prebivalcev, ki še naprej živijo v revščini. Poleg tega naraščajo strahovi, da bi se lahko islamski skrajneži iz konfliktov na Bližnjem vzhodu začeli vračati in oživili islamistične mreže v domovini. (sta)