Župančičeva nagrada literatu, ki se zaveda “neogibne samote” Niku Grafenauerju
Znani so prejemniki Župančičevih nagrad, najvišjih priznanj, ki jih ljubljanska občina podeljuje za izjemne umetniške stvaritve. Za življenjsko delo bo nagrado prejel literat Niko Grafenauer, za dvoletno ustvarjanje pa bodo nagradili igralko Janjo Majzelj, umetnico Emo Kugler in režiserja Metoda Pevca. Podelitev nagrad bo 11. junija v Kinodvoru.
Eksistencialno izhodišče, ki določa doživljajsko prostornino poezije, še najbolje označuje nekaj Grafenauerjevih stavkov, kjer govori o neogibni samoti in osredotočenosti, v kateri edino lahko izkuša sebe, sestavljenega iz najrazličnejših doživetij, spoznanj, vtisov, travm, piše v obrazložitvi nagrade za življenjsko delo.
Grafenauerjeve pesmi so izšle v treh izborih: Pesmi (1979), Samota (1990) in Dihindih (2000), zbrane pesmi, skupaj s ciklusom novih pod naslovom Diham, da ne zaide zrak, pa leta 2010. Omeniti velja tudi zbirko Prividi (2009), ki je nastala v sodelovanju s slikarko Alenko Sottler.
Pomembno je zaznamoval tudi sodobno pesništvo za otroke in mladino. Uveljavil se je že s prvo zbirko Pedenjped (1966), ki je izšla v več ponatisih. Svoj pesniški opus za otroke je dopolnil z več knjigami in slikanicami. Več izdaj je doživela tudi pesniška zbirka za mladino Skrivnosti (1983), uveljavil pa se je tudi kot pisec pravljic za otroke (Majhnica, Mahajana in druge pravljice o Majhnici) in radijskih iger za otroke.
Svoje poetološke spise in interpretativne študije o slovenski poeziji od Prešerna do sodobnosti je izdal v treh knjigah: Kritika in poetika (1974), Izročenost pesmi (1982) in Tretja beseda (1991), ki jih je leta 2001 zbral v obsežnem delu Odisej v labirintu.
V slovenščino prevaja predvsem nemške pesnike, ki jih je večinoma izdal v knjižni zbirki Lirika. Njegove pesmi so prevedene v več svetovnih jezikov. Objavljene so bile v literarnih revijah in antologijah, izbori pesmi so tudi v samostojnih knjigah.
Župančičevo nagrado za dveletno ustvarjanje (2012-2014) prejme prvakinja Slovenskega mladinskega gledališča, dramska in filmska igralka Janja Majzelj. Nagrajena je za vloge v predstavah Smrt kadi moje cigare avtorja Charlesa Bukowskega v režiji Ivane Djilas, Ljubezen, ki je nastala po konceptu in v režiji Andrasa Urbana, ter Služkinji avtorice Jean Genet v režiji Vinka Möderndorferja. Nagrado prejme tudi za vlogo v filmu Panika, ki je nastal po scenariju in v režiji Barbare Zemljič, in za vlogo v televizijski nadaljevanki Mamin dan režiserja Matevža Luzarja.
Filmska in video režiserka, scenografinja, kostumografinja in performerka Ema Kugler bo nagrado prejela za izvedbo performansov Adagio ter Mojster in jaz in za celovečerni film Odmevi časa.
Filmski režiser, scenarist in književnik Metod Pevec bo nagrajen za celovečerni film Vaje v objemu.
O letošnjih prejemnikih je odločala komisija v sestavi Milček Komelj (predsednik), Andrej Blatnik, Matevž Čelik, Jurij Meden, Gregor Pompe, Tomaž Toporišič in Vojko Vidmar. (sta)
Niko Grafenauer