Nezdrava razmerja

Piše: Lejla Kenda, svetovalka na področju medsebojnih odnosov

Psihologi znajo zelo dobro povedati, kaj so zdrava razmerja, kaj vse moramo zahtevati zase in da je zelo pomembno, da spoštujemo sebe in da se imamo radi. Vendar ljudje vseeno izboramo nezdrave odnose, ali pa, kot radi rečemo, se kar znajdemo v njih. In ne glede na to, kako pametni smo, čustveno inteligentni, v nekaterih zadevah potrebujemo čas, da jih dobro rešimo.

Sabina se je zapletla z nekom, ki je poročen. Pa ne le ona. Tudi Anja, Vesna in Patricija so se. Celo huje, bile so ”ljubice” več let. Kako pride do tega, da človek to dopusti? Enim ustreza, ker se jim pač ne da skrbeti za moškega na način, da so mu gospodinje. Pa ga raje dobijo na vsake toliko, brez obveznosti, in se predajajo le užitkom. Spet drugim ustreza, ker imajo dotični gospodje denar, in v tem denarju ljubice pač uživajo. In potem so tu še tiste, ki se res zaljubijo, imajo rade ali celo ljubijo. Sploh si ne upam pomisliti, kolikokrat so vse te ženske slišale: ”Draga, med nama z ženo ni ničesar več, ne ljubim je.” In te besede so tiste, zaradi katerih ljubice (samo te, ki res ljubijo) še vedno čakajo. Potem so tu še tiste, ki jih nevarnost in prepovedano dražita. Seveda so ljubčki tudi moški, a ne vem, zakaj se mi zdi, da manjkrat. Morda zato, ker so ženske večinoma tiste, ki si upajo prekiniti svoja slaba razmerja in zakone. No, vsa ta razmerja v današnji družbi veljajo za nezdrava. V njih pa so tudi ljudje, s katerimi ni nič tako hudo narobe. Pa vendarle, kako si človek dopusti, da živi v lažeh, varanju, nezaupanju in predvsem nespoštovanju? To mi nikoli ni bilo jasno. A starejši ko smo, vedno bolj jasno je, da ljubezenskih in seksualnih zadevščin ne moremo imeti popolnoma pod nadzorom. Hm, če sploh kaj imamo pod nadzorom. Da včasih popustimo skušnjavi, za katero vemo, da resnično ni dobra za nas. To je človeško. Pa vendarle; kako dolgo lahko trajajo taka, na dolgi rok rušilna razmerja, kjer si oropan vsakršnega dostojanstva, kjer je jeza vedno večja, zamera hujša in bolečina bolj neznosna? Nekatere zgodbe se končajo dobro; stvari se uredijo in vpleteni v njih dejansko napredujejo, si nekaj dajo, razčistijo, pomahajo v slovo in nadaljujejo znova. Nekatere se končajo slabo. Moj prijatelj, ki je bolj duhovne narave in ne materialistične, bi dejal: za vse to je krivo pomanjkanje ljubezni. Pomanjkanje ljubezni nas vodi do laži, varanja in nespoštovanja, torej. Hm. Ne verjamem.