Končana obravnava v primeru Rupla in Erjavca

1

Na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani se je danes z zaslišanjem prič, tudi zunanjega ministra Karla Erjavca, končala glavna obravnava v tožbi nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Ta zahteva 20.000 evrov odškodnine zaradi prenehanja delovnega razmerja na zunanjem ministrstvu julija lani. Sodišče bo sklep objavilo pisno v 30 dneh.

Minister Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je danes na sodišču zanikal trditve Rupla, da je pri prekinitvi njegovega delovnega razmerja šlo za politično odločitev in diskriminacijo zaradi članstva v SDS, kot je pred tem dejal Rupel.

Erjavec je izrecno zanikal, da bi na njegovo odločitev, da Ruplu julija lani ne podaljša delovnega razmerja še za eno leto, vplivala zamenjava vlade. Poudaril je, da so takrat, tako kot Ruplu, desetim uslužbencem izrekli prenehanje delovnega razmerja v skladu z zakonom o uravnoteženju javnih financ (Zujf). Ponovil je, da je Zujf sprejela vlada pod vodstvom Janeza Janše.

Zatrdil je, da je bila njegova lastna odločitev, da Ruplu pogodbe ne podaljša še za eno leto, in sicer zato, ker imajo na ministrstvu dovolj mladih sodelavcev, s tem pa je sledil namenu Zujfa, kot tudi dejstvu omejenih sredstev ministrstva.

Na vprašanje zagovornika tožnika Francija Matoza, zakaj Ruplu ob sklenitvi aneksa k pogodbi o zaposlitvi 18. junija 2012, v kateri je bila zapisana zaposlitev do 6. aprila 2014, niso zapisali, da bo spremenjena glede na Zujf, je minister poudaril, da sam ni podpisal aneksa. Ponovil je, da je Rupel po Zujfu izpolnil pogoje za prekinitev delovnega razmerja, in da je imel kot minister pravico, da mu delovno razmerje podaljša ali ne.

Rupel je namreč po sklenitvi aneksa z MZZ 27. julija 2012 podpisal enoletni dogovor o nadaljevanju dela. Kot je danes povedal, mu je bilo takrat v kadrovski službi pojasnjeno, da je to običajen postopek, tako da je razumel, da mu bo čez eno leto sledil še en dogovor, tako da bi na položaju generalnega konzula v Trstu ostal do aprila 2014, kot je bilo zapisno v aneksu pogodbe o zaposlitvi.

Generalni sekretar na MZZ Tomaž Kunstelj, ki je aneks podpisal, je na sodišču kot priča pojasnil, da je bil aneks podpisan na podlagi zakona o zunanjih zadevah, in sicer za dve leti do aprila 2014, ker ta zakon določa delo za diplomate v tujini do starosti 68 let.

Ker pa je bilo treba do 31. julija 2012 uveljaviti Zujf, po katerem je Rupel z več kot 65 leti starosti in 40 leti delovne dobe izpolnjeval pogoje za prekinitev delovnega razmerja, pa so z njim nato sklenili dogovor o enoletnem podaljšanju dela. Če ga ne bi, bi Ruplu to leto v skladu z Zujfom delovno razmerje poteklo, je dejal.

Pojasnil je tudi, da so Ruplu v podpis dali dogovor po tistem, ko so jim na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 24. julija 2012 sporočili, da je s 66 leti in 41 leti delovne dobe izpolnil pogoje za starostno upokojitev. Zato so po besedah Kunstlja morali začeti postopek po Zujfu.

Erjavec pa je glede tega pojasnil, da so Rupla za generalnega konzula v Trstu na vladi predlagali že aprila 2012, torej pred uveljavitvijo Zujfa, nato so čakali na agrema Italije, in ko so ga prejeli, bi bilo nerodno, če bi zaradi Zujfa prekinili dogovor. Zato so Ruplu podaljšali delovno razmerje za eno leto, do julija lani.

Kunstelj je sicer na vprašanje obrambe pojasnil, da delovno razmerje na ministrstvu kljub Zujfu ni bilo prekinjeno nekaterim, ki so izpolnili pogoj starosti, ne pa tudi delovne dobe, pridobljene v Sloveniji.

Rupel, ki je bil danes zaslišan prvi, je sicer še izpostavil, da temelji prenehanje njegovega delovnega razmerja na laži, prelomljeni obljubi in diskriminaciji. Poudaril je, da je podpisal pogodbo o zaposlitvi do aprila 2014 in da je to zanj edino veljavno ter da gre za škandal, saj ne pozna primera, da bi kakemu diplomatskemu predstavniku Slovenije v tujini brez krivde ali drugih razlogov prekinili mandat v enem letu.

Po koncu obravnave, ki je trajala več kot dve uri, je novinarjem v izjavi izrazil pričakovanje, da bo dobil primer.

Glavna obravnava se je začela 8. maja in končala danes po drugem naroku. Rupel toži Republiko Slovenijo za 20.000 evrov odškodnine za izgubljeni dohodek zaradi prenehanja delovnega razmerja. (sta)

Dimitrij Rupel

Dimitrij Rupel

 

Število komentarjev: 1
  1. umetnik123 pravi

    Dobil bo primer ? Dobil bo penzijo, pa še to si ne zasluži, baraba pokvarjena !!!

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen