Boris Pahor zvezda razstave o samostojnosti Slovenije v Hamburgu

Tržaški pisatelj se je v Nemčiji mudil na povabilo slovenskega častnega konzula v Hamburgu Jana Philippa Reemtsmaja, ki je skupaj s Thomasom Poissom z berlinske univerze Humboldt v torek zvečer v nemščini prebiral odlomke iz njegovih del. Sam Pahor pa jih je obiskovalcem hamburške Hiše literature prebiral v slovenščini in po stari navadi dodal komentarje, ki nasmejijo in razburijo, poroča današnje Delo.

Fotografsko-dokumentarno razstavo Zadnji pričevalci, spomini internirancev italijanskih fašističnih taborišč so postavili v nekdanjem koncentracijskem taborišču Neuengamme v bližini Hamburga, kjer je bilo interniranih veliko Slovencev. Pred odprtjem sta častni konzul in slovenska veleposlanica v Berlinu Marta Kos Marko položila venec v taborišču umrlim Slovenkam in Slovencem, so sporočili z veleposlaništva.

Razstava je poskus zgodovinske in družbene umestitve internacije civilnega prebivalstva v fašistična koncentracijska taborišča med letoma 1942 in 1943. Njene avtorice – novinarka Saša Petejan, fotografinja Manca Juvan in zgodovinarka Urška Strle – so izpostavile, da ni namenjena pojasnjevanju zla ali merjenju statistik, pač pa ovrednotenju spomina, ki je bil izpostavljen pozabi in dolgo tabuiziran.

Razstava je osredotočena na spomine civilnega prebivalstva, uporabljene so bile metode ustne zgodovine in avtorska dokumentarna fotografija. Gre za projekt, ki ima izjemno znanstveno-dokumentarno vrednost. Z njim so avtorice sledile trendom zgodovinskih raziskav v Evropi in v svetu, kjer smo priča novemu valu zgodovinskih študij o dogodkih med drugo svetovno vojno in po njej ter novemu valu študij o internaciji v nacističnih taboriščih, piše na spletni strani Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, kjer je bila prvotno postavljena. V Hamburgu bo na ogled do 29. avgusta.

Pahor, ki je tudi sam preživel izkušnjo taborišč in jih opisal v svojih delih, je na gostovanju povedal, da v taborišču ni razmišljal o ničemer, doživetja iz časov fašizma in nacizma pa so po njegovem prepričanju lahko poduk tudi današnji družbi. Nemškim poslušalcem v Hamburgu je po poročanju Dela pojasnil tudi, da je sicer italijanski državljan, a se lahko ima zaradi svojega jezika le za Slovenca.

“Zdrava družba je stalna v svoji veri v svoj jezik in svojo kulturo,” je po poročanju časnika poudaril Pahor in zavrnil mnenje, da bo globalizacija združila jezike in narode. “To bo svet brez vsakega pomena, svet, ki bo izgubil dragocenosti, ki jih je človek ustvaril z jezikom, glasbo, slikarstvom, poezijo, prozo.” (sta)

Boris Pahor