Zaljubljenost ali ljubezen?

Veliko ljudi ne loči med zaljubljenostjo in ljubeznijo. Obe pa sta prepogostokrat povezani z nekimi romantičnimi ideali, ki jih vsrkavamo prek reklam in filmov ter življenja znanih oseb.

Zaljubljen biti je lepo. A na žalost skoraj vsaki zaljubljenosti sledi razočaranje, saj je zaljubljenost neke vrste zaslepljenost, kjer gre za naše predstave o nam ljubljeni osebi, ki je takrat ne vidimo take, kot v resnici je, temveč ji prispisujemo vrsto lastnosti med katerimi se najdejo tudi božanske. Včasih imamo srečo in prepad med pripisanimi lastnostmi in dejansko osebo ni tako velik, velikokrat pa nas realnost kar močno pretrese. Ko se magični trije meseci (tam nekje, lahko tudi kakšen mesec več) končajo, nastopi prvi del realnosti, v katerem se odločimo, ali bomo razmerje nadaljevali ali ne. Ste se kdaj vprašali, zakaj toliko parov razpade ravno tam nekje po nekaj mesecih? Zato, ker ne preživijo več tiste realnosti, ki se pokaže po obdobju, ko padejo maske ali se razblinijo predstave o ljubljeni osebi. Če pa imate srečo, pa se lahko razmerje nadaljuje, in če gre vse po zreli poti, se iz tega razvije ljubezen, za katero pa je potrebno predvsem delati, jo vzdrževati, se z njo ukvarjati, jo negovati. Ljubezen je v resnici odločitev. Odločitev, da boš z nekom gradil, se imel lepo, malo manj lepo, mu stal ob strani ter se odločil za neke vrsto skupno življenje z njim. Ga ljubil. Ljubezen, pravijo nekateri strokovnjaki, je takrat, ko sta dva vsak na svoji poti, a gledata v isto smer. Torej, če imate sami sebe dovolj radi, si dovolite zaljubljenost, a ostanite vsaj malo na realnih tleh, da ne boste potem preveč razočarani. In konec koncev imate na ta način tudi več možnosti, da iz razmerja naredite nekaj več. Seveda, če to sploh želite.