Predsednik Borut Pahor v dobro države ne bo predlagal mandatarja

Pahor je danes v nastopu pred poslanci spomnil, da predsedniki republike v takih postopkih običajno ne nastopajo pred DZ. A po njegovem si morajo vsi skupaj prizadevati, da praznino, ki je nastala po odstopu vlade, v dobro državo čim prej presežejo, bodisi z imenovanjem nove vlade ali s predčasnimi volitvami.

Pahor je obvestilo o svoji odločitvi predsedniku DZ Janku Vebru predal v sredo. Po Pahorjevem mnenju je namreč v aktualnih razmerah najprimerneje razpisati predčasne volitve, saj bi nadaljevanje njegovih aktivnosti in prizadevanj pri iskanju morebitnih kandidatov za mandatarja po nepotrebnem podaljševalo nestabilne politične razmere v državi.

V minulih dneh je sicer opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin, vsi sogovorniki pa so mu “nedvoumno sporočili”, da nimajo kandidata za mandatarja in ga ne nameravajo predlagati, je v sredo pojasnil Pahor. Odprto možnost, da bi koga podprli, je po njegovih besedah pustil le vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik. Vodjem poslanskih skupin se je danes zahvalil za razmislek, kaj je dobro za državo. Ob tem ni dobil občutka, da bi ga kdo poskušal prepričati v nekaj, česar v javnosti ni izjavil.

Pahor meni, da je njegova odločitev, da skrajša 30-dnevni rok, ko lahko predlaga novega mandatarja, utemeljena in dopustna. Kandidata za mandatarja namreč ni, v času, ki je še na voljo, pa tudi ni mogoče pričakovati podpore za izvolitev nekoga, ki bi kandidiral za ta položaj.

“Zdaj pridejo postopki v vaše roke in nimam ne pristojnosti ne želje, da bi komentiral vaše odločitve, vi ste predstavniki ljudstva in odločili se boste po vaši želji in najboljših močeh,” je dejal predsednik republike.

Če tudi tretji, 48-urni rok, v katerem bi mandatarja lahko predlagali poslanci, ni uspešen, predsednik DZ obvesti predsednika republike, da predsednik vlade ni bil izvoljen. Takrat mora predsednik republike razpustiti DZ in razpisati predčasne volitve najprej 40 dni in največ dva meseca po razpustitvi, je pojasnil Pahor.

Poudaril je, da ne on kot predsednik republike in ne DZ nimata proste volje, da bi določila datum razpusta parlamenta in predčasnih volitev. “Moramo se držati ustavnih rokov, zakona in poslovnika,” je dejal.

Izpostavil je še, da so postopki iskanja mandatarja v primeru, ko vlada odstopi, različni od tistih, ki tečejo v primeru, če je vladi izglasovana nezaupnica. “Rok pri izglasovani nezaupnici je krajši,” je povedal.

Spomnil je namreč, da sta se s premierko, ki opravlja tekoče posle, Alenko Bratušek strinjala, da so okoliščine, ko bi bile volitve med poletnimi počitnicami, nehvaležne. Ni pa Pahor, kot je dejal, imel pravice, da bi ji svetoval, naj “gre na glasovanje o nezaupnici samo zato, da skrajšamo roke, sama pa bi šla po zaupnico zato, da pade”. To bi bila po njegovi oceni zloraba ustavnega instituta.

Pahor je ob tem tudi opozoril, da možnost, da bi bile volitve 22. junija, ki jo je ob svojem odstopu omenjala prav Bratuškova, v okviru ustavnih in poslovniških rokov ni izvedljiva. Tako ostajata julij in avgust. Oba sta po Pahorjevih besedah težko primerna, je pa predsednik poudaril, da gre za izredne in ne za redne volitve. (sta)

Predsednik RS Borut Pahor