Pravniki za odprto in javno debato o problemih sodstva

Dolgoletni odvetnik Peter Čeferin je dejal, da morajo pravniki pri svojem delu spoštovati ustavnost in zakonitost ter določila etičnega kodeksa svojega poklica. Za pravosodne poklice sta poleg ustrezne izobrazbe in življenjskih izkušenj po mnenju Čeferina pomembni tudi poklicna neodvisnost in poklicni pogum.

V Sloveniji je namreč sodniku težko oprostiti nekoga, ki je v javnosti in medijih že obsojen. Spomnil je na primer Balkanski bojevnik in “kaj je moral ta sodnik pretrpeti”, čeprav mu je odločitev za izključitev dokazov narekoval zakon in ustaljena sodna praksa. Odvetniška pisarna Čeferin sicer brani prvoobtoženega v tem primeru, Dragana Tošića.

V Sloveniji namreč po oceni Čeferina vlada tako stanje, kjer je že vsak, ki ga aretira policija, za javnost kriv, obsodilna sodba pa je po večinskem mnenju pravosodna napaka, je še našteval odvetnik.

Tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti Janez Kranjc je spomnil na zelo pomemben institut, domnevo nedolžnosti, za kar so se pred leti učili, da mora biti absolutno spoštovano, danes pa “ni ne absolutno ne spoštovano”.

Po besedah Ljuba Bavcona, zaslužnega profesorja kazenskega prava, je Slovenijo sodeč po njenih politikih in medijih zajel val sovraštva, hujskanja, raznih diskvalifikacij, katastrofičnosti in pesimizma. “Ne znam verodostojno analizirati tega pojava, toda mnogi pravijo, da je ta antikultura posledica surovosti dejanskega življenja, posledica vladavine denarja,” je dodal Bavcon.

Bavcon zato pričakuje, da bo v javni razpravi prevladala moč argumenta, pravniki pa morajo po njegovem biti tisti, ki gojijo vrednote medčloveškega spoštovanja.

Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat je dodal, da mora biti že pravo samo po sebi vrednota. Po njegovem je danes ena največjih groženj pravu izpodbijanje avtoritete sodišč, čeprav je njihova neodvisnost eden najbolj pomembnih postulatov. Vzrok v tem delno vidi v neznansko hitrem ustvarjanju novih zakonov, delno tudi v razpadu vrednot v družbi.

Zato se mu zdi popolnoma nesprejemljivo, da se predstavniki parlamentarne stranke pojavljajo med demonstranti pred sodiščem, saj s tem pritiskajo na sodišče. Pirnat razume, da obdolženci kritizirajo sodno odločbo, problematično pa se mu zdi, če za tem stoji neka parlamentarna stranka, ki se mora zavedati odgovornosti do institucij.

Tudi primerjava, ki jo je po obsodbi v zadevi Patria izrekel predsednik SDS Janez Janša, da več ljudi podpira SDS, kot pa zaupa sodstvu, je po njegovem metoda za izpodbijanje avtoritete sodstva, in kaže na stanje duha, kot je bilo, ko je Tito izrekel besede, da ne priznava tega sodišča. Pirnat je še dodal, da je primerjava poleg tega popolnoma neznanstvena.

Predhodnik današnjega Pravniškega društva Ljubljana, Društvo pravnikov v gospodarstvu Ljubljana, je začel delovati pred 50 leti. Sedanji predsednik Uroš Škufca je v uvodnem nagovoru poudaril, da je 50. obletnica visok jubilej za delovanje vsake organizacije, posebej prostovoljne, kot je društvo. Poleg druženja pa se člani društva na vsakem srečanju soočajo z eno od aktualnih pravnih tematik, izmenjujejo mnenja in na ta način dajejo svoj doprinos k razvoju pravne stroke v Sloveniji, je dodal Škufca. (sta)

Slika je simbolična