Ko je strupov v življenju preveč, se jih telo ne zmore uspešno ubraniti

Piše: Lejla Kenda, svetovalka za osebnostno rast

Telo se ne more več braniti pred toksičnostjo našega dela, zato se poruši ravnotežje med domišljijo (kreativnostjo) in telesno močjo, ki jo je vzdrževala. Nastopi izčrpanost.

To so misli Harukija Murakamija v knjigi O čem govorim, ko govorim o teku. Tako je opisal tisto stanje, ki se zgodi vsakemu delavnemu in ustvarjalnemu človeku, ki ga že od zelo zgodnjih let nekaj nerazložljivo vleče samo naprej. Naj opozorim, da niso vsi ljudje taki. Nekateri so pasivni, drugi mirni, brez teženj, da bi nekaj storili, da bi se razvijali. V sebi nimajo želje po dokazovanju. Stanje, v katerem so, jim ustreza. In jaz jim zavidam. Ker ti ljudje se nikoli v življenju ne bodo iztrošili, ne bodo izčrpani. No, na drugi strani pa so ljudje, ki morajo naprej vsak dan v vsakem pogledu. Ki brez malih premikov ne zmorejo živeti. Ker jih to, da ne bi naredili ničesar, enostavno duši. In če je na delu ustvarjalnost in tista neustavljiva notranja energija, potem slej ko prej pridejo do konca. Do točke, kjer energije ni več. In da, bolj ko delaš, ustvarjaš, hočeš doseči več, hitreje se bliža točka, ki ji ne moreš ubežati. In verjemite; prej imate na tej poti kopico znakov, ki vam pravijo, da se ustavite, a vi jih seveda ne upoštevate, ker mislite, da zmorete vse. Hm, pa ni tako. Ne zmorete vsega. Tudi vam bo zmanjkalo energije. Padli boste, telo bo terjalo počitek, in vzeli si ga boste po neverjetno dolgih letih, prepričani, da bo čez nekaj dni ta znana zaloga energije nazaj. Pa ne bo. Zgodilo se bo, da je mesece ne bo, morda, tako psihiatri, je ne bo nazaj nikoli več. Ker ko se enkrat dokončno poruši ravnovesje v vašem telesu z izčrpanostjo, je pot nazaj težka, tudi nemogoča. Ljudje pri 35-ih letih se tako lahko dejansko počutijo kot 70-letniki. In po neki notranji uri to tudi so. Rehabilitacija telesa in uma je večplastna. Nekateri potrebujejo zdravila, drugi le mir, dobre knjige, veliko meditacije, filmov, športa. Vmes bodo trenutki, ko boste dan ali dva spet polni energije, a naj vas to ne zavede. Da boste zopet začutili tisto moč in energijo, ki je ni imel nihče, razen vi sami, mora preteči več časa. Če ne boste dobro zakrpali teh lukenj, boste pokali vse življenje, ustvarjali in delovali pa le na kakšnih 10 odstotkih. Ne dovolite si tega. Ne glede na finančno situacijo, poskrbite zase, kajti brez notranje energije ne boste zmogli niti ure sprehoda, pa če ste prej lahko trikrat na dan pretekli Šmarno goro. Aja, in še to. Vedno se mi je termin notranje energije zdel nek ‘new age’ larifari. Danes vem, da obstaja. In kdaj vemo, da je nekaj zagotovo obstajalo? Takrat ko tega ni več. Zato ne delajte neumnosti. Notranja energija obstaja in se troši. Prej ko jo potrošite, prej bo konec. In nisem še čisto prepričana, ali je v celoti obnovljiva. Vam sporočim.