Glede na okoliščine, da kandidata za mandatarja ni in je vse drugo taktiziranje; se je Borut Pahor odločil po vesti!

Pahor je pred poslanci danes poudaril, da ne on ne DZ nimata proste presoje določiti datuma volitev, ampak so vezani na ustavo in zakone. S skrajšanjem roka je omogočil tudi razpis volitev v juliju.

Pahor je obvestilo o svoji odločitvi predsedniku DZ Janku Vebru predal v sredo. Po Pahorjevem mnenju je namreč v aktualnih razmerah najprimerneje razpisati predčasne volitve, saj bi nadaljevanje njegovih aktivnosti in prizadevanj pri iskanju morebitnih kandidatov za mandatarja po nepotrebnem podaljševalo nestabilne politične razmere v državi.

V minulih dneh je sicer opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin, vsi sogovorniki pa so mu “nedvoumno sporočili”, da nimajo kandidata za mandatarja in ga ne nameravajo predlagati, je v sredo pojasnil Pahor. Odprto možnost, da bi koga podprli, je po njegovih besedah pustil le vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik. Vodjem poslanskih skupin se je Pahor zahvalil za razmislek, kaj je dobro za državo. Ob tem ni dobil občutka, da bi ga kdo poskušal prepričati v nekaj, česar v javnosti ni izjavil.

Pahor meni, da je njegova odločitev, da skrajša 30-dnevni rok, ko lahko predlaga novega mandatarja, utemeljena in dopustna. Kandidata za mandatarja namreč ni, v času, ki je še na voljo, pa tudi ni mogoče pričakovati podpore za izvolitev nekoga, ki bi kandidiral za ta položaj.

V prihodnjih 14 dneh lahko najmanj 10 poslancev ali poslanska skupina predlaga novega mandatarja. Sledi tretji, 48-urni rok, v katerem bi mandatarja lahko predlagali poslanci. Če ta ni uspešen, predsednik DZ obvesti predsednika republike, da predsednik vlade ni bil izvoljen. Takrat mora predsednik republike razpustiti DZ in razpisati predčasne volitve najprej 40 dni in največ dva meseca po razpustitvi.

Poudaril je, da ne on kot predsednik republike in ne DZ nimata proste volje, da bi določila datum razpusta parlamenta in predčasnih volitev.

Po Pahorjevem mnenju za volitve ostajata možna meseca julij in avgust. Oba sta težko primerna, je pa poudaril, da gre za izredne in ne za redne volitve.

Poslanci so Pahorjevo odločitev pričakovali, še posebej ob zagotovilih poslanskih skupin, da nimajo kandidata za mandatarja. Nepovezani poslanec Brane Golubovič je Pahorju predlagal, naj po roku, v katerem lahko poslanci predlagajo novega mandatarja, razpusti DZ s 15. julijem. Volitve bi se izvedle šele po dveh mesecih, 14. septembra.

Jožef Kavtičnik (PS) je bil po izredni seji DZ sicer nekoliko kritičen. “Predsednik republike je imel dolžnost in odgovornost 30 dni iskati neko rešitev. To, da skrajšaš ta rok oziroma iščeš rešitev tako, da ti nekdo drug pove odločitev, je zame vprašljivo,” je pojasnil. Kavtičnik predlaga oblikovanje vlade narodne enotnosti. Zaenkrat po njegovih besedah še ni konkretnega predloga, toda v PS so se pripravljeni pogovarjati.

Po ocenah Janija Möderndorferja (poslanska skupina nepovezanih poslancev) je prav, da je Pahor rok skrajšal, posebno, če so vsi vodje poslanskih skupin dali jasno vedeti, “da ni razloga, da bi to agonijo še podaljševal”. Kaj se lahko zgodi v 14 oziroma 16 dneh, ko poslanci lahko predlagajo novega mandatarja, je po njegovih besedah “drugo vprašanje”. S tem je odgovoril tudi na vprašanje, ali bo Pahor ravnal prav, če ne bo z razpustitvijo parlamenta čakal tako, da bi bile volitve razpisane jeseni.

Tudi po mnenju Branka Kurnjeka (DL) je Pahorjeva odločitev pravilna. V DL si prizadevajo, da bi bile volitve čim prej. Tudi sami sicer delijo razmišljanje o legitimnosti volitev v času počitnic in strah, da bi to v prihodnosti lahko postala praksa, je za STA pojasnil Kurnjek.

Tudi Franca Jurša (DeSUS) meni, da je Pahorjeva odločitev pravilna. “Če nima predloga za novega mandatarja, nima smisla, da rok izkorišča,” je dejal. Meni, da so volitve v juliju boljše, kot bi bile prvi teden v septembru, zlasti v luči, da bi bili v slednjem primeru več mesecev brez vlade.

Kot pravi Mihael Prevc (SLS), je enako Pahorjevo obrazložitev slišal tudi na štiri oči v predsedniški palači. Glede na to, da ga ne veže ustavni rok, je Pahor lahko skrajšal 30-dnevni rok in s tem odprl možnost, da v naslednjih 14 dneh mandatarja predlagajo poslanci, pojasnjuje Prevc.

Matej Tonin (NSi) je Pahorjevo odločitev označil za pričakovano in razumljivo, saj da je s tem Pahor prispeval, da “do novih volitev in tudi nove vlade s polnimi pooblastili pridemo čim prej”. Strinja se tudi s Pahorjevim pojasnilom, da bi s pomikom volitev v september moral delno kršiti ali ohlapno razlagati ustavo.

V SD se bodo odzvali na novinarski konferenci v petek, izjave SDS pa STA ni dobila.

Čeprav je večina strank zatrdila, da si želi čim prejšnjih volitev, pa je vprašanje, ali si tega vse tudi želijo. Predlog za mandatarja bi, če ta ne bi bil izvoljen, postopke zavlekel le za sedem dni. Za zdaj konkretnih predlogov tudi ni.

Nekateri naj bi tako v upanju na septembrske volitve računali na uspeh ustavne presoje odloka o razpisu volitev, ki ga je zunajparlamentarna stranka Solidarnost že napovedala. (Tadeja Vrtovec, sta)

Predsednik RS Borut Pahor