Ob 2000-letnici nastanka rimske Emone, predhodnice današnje Ljubljane, bo v prestolnici potekala vrsta dogodkov. Osrednja razstava z naslovom Emona: mesto v imperiju bo na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, v Narodnem muzeju pa bodo odprli razstavo Rimske zgodbe s stičišča svetov, ki bo zajela rimsko dobo na celotnem ozemlju Slovenije.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedala kustosinja razstave v Mestnem muzeju Ljubljana Bernarda Županek, se bo postavitev Emona: mesto v imperiju osredotočala na mesto kot ključni element za delovanje obsežnega rimskega imperija. Ta je imel v 2. stoletju 60 milijonov prebivalcev na območju, ki je obsegalo kar pet milijonov kvadratnih kilometrov. Mesta so bila organizacije, brez katerih sistem ne bi deloval. Poleg tega so mesta ustvarjala nov, rimski način življenja ter bila tudi središča moči in privilegijev, kulture in znanja.
Kolonija Emona, ki je bila povezana z drugimi mesti in prestolnico Rimom, je bila del kolesja, ki je poganjalo imperij. S svojo univerzalno obliko, arhitekturo, načinom življenja, pravnim redom in vrednotami pa je vzgajala prebivalce v lojalne rimske državljane.
Razstava bo na ogled od 30. maja pa do konca maja prihodnje leto, na njej pa bo prvič predstavljenih tudi nekaj pomembnih najdb z zadnjih arheoloških izkopavanj v Ljubljani. Pomembno mesto bosta na njej zasedla portreta ustanoviteljev Emone – cesarja Avgusta in njegovega naslednika Tiberija. Prvega bodo za to priložnost pripeljali iz Kapitolinskih muzejev v Rimu, drugega iz Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Celovito doživetje Emone bo poleg ogleda razstave po besedah Županekove omogočil ogled arheoloških ostalin v središču Ljubljane, ki so združene v Arheološki park Emona. Uspešnost njegove nedavne revitalizacije je prepoznala tudi komisija panevropske organizacije za kulturno dediščino Europa Nostra, ki mu je na generalni konferenci na Dunaju minuli ponedeljek namenila posebno omembo žirije.
Na lokaciji ob Rimskem zidu bo v poletnih mesecih delovala nova izpostava Knjižnice pod krošnjami z izborom literature, povezane z rimskim časom, omeniti pa velja še ulični performans Zorana Srdića Janežiča in Jane Putrle Srdić z naslovom Straniščna šepetanja in razstavo Zaklad iz Hildesheima. Na njej bo predstavljenih 23 kopij srebrnega rimskega jedilnega servisa, ki so jih leta 1868 našli v nemškem Galenbergu v bližini Hildesheima.
V Galeriji Jakopič bodo na ogled postavili razstavo fotografskega mojstra Josefa Koudelke z naslovom Sledi/Vestiges 1991-2012. Na njej bodo po besedah vodje galerije Marije Skočir predstavljene monumentalne črno-bele panoramske fotografije, ki jih je Koudelka posnel v 19 državah ob Sredozemskem morju, pri čemer se je ustavil ob več kot 200 grških in rimskih arheoloških spomenikih. Razstava, ki bo tudi del Meseca fotografije, bo na ogled od 20. maja do 3. septembra.
Razstavo Rimske zgodbe s stičišča svetov bodo v Narodnem muzeju na Prešernovi odprli 1. julija in bo del nove stalne postavitve v muzeju. Po besedah kustosinje Janke Istenič bodo arheološke najdbe pripovedovale zgodbe z različnih področij javnega in zasebnega življenja v tistem času ter hkrati odpirale vpogled v širše zgodovinsko dogajanje. Kot je dejala, so zgodbe kot mozaični kamenčki, ki sestavljajo sliko preteklosti, ta pa se nenehno dopolnjuje.
Jubilej obeležje tudi slovenska izdaja revije National Geographic. V majski številki je objavljen obsežen članek o Emoni, podoba kipa Emonca pa krasi tudi njeno naslovnico. (sta)
Ostanki Emone na križišču Slovenske ceste in Zoisove ceste
