200. obletnica Petra II. Petrovića Njegoša: Ljubljana ob Njegoševi ulici dobila še njegov kip

Kovač je poudaril, da je Petar II. Petrović Njegoš za Črnogorce to, kar je Goethe za Nemce, Dante za Italijane ali Puškin za Ruse. Zato je vesel, da bo tudi Ljubljana, kot že Beograd in Rim, dobila kip, posvečen veliki črnogorski osebnosti, vladarju in pesniku.

Slovesnost ob odkritju kipa je uvedel igralec Jernej Šugman, ki je prebral Njegoševo pesem Noć skuplja vijeka ter dva dela iz njegove znamenite pesnitve Gorski venec. Obenem je izrazil veselje, “da je Ljubljana dobila kip genialnega črnogorskega pesnika”.

Tudi ljubljanski župan Zoran Janković je izpostavil izjemen pomen enega največjih pesnikov Črne gore, kip pa po njegovih besedah kaže tudi na prijateljske odnose med Ljubljano in Podgorico.

O Njegošu je spregovoril tudi profesor za književnosti južnoslovanskih narodov in poznavalec Njegoševega dela Vladimir Osolnik. Povedal je, da se je črnogorski vladar na svoji poti v Rusijo ustavil tudi v Ljubljani in Celju, o čemer je pisal tedanji osrednji slovenski časopis Kmetijske in rokodelske novice.

Njegoš je bil povezan tudi s slovenskimi jezikoslovci in kulturniki, kot so Jernej Kopitar, Stanko Vraz in Fran Miklošič. Slednji naj bi mu na Dunaju celo svetoval pri pisanju Gorskega venca, je dejal Osolnik, ki je Njegoša primerjal s Prešernom. Kot je pojasnil, sta oba pisala tako domoljubne pesmi kot ljubezenske stihe.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Aleša Črniča je malokateri vladar deležen tako plemenitega spomina, kot Njegoš. Ob tem, da je postavil temelje črnogorske državotvornosti, je poskrbel tudi za razvoj in lepoto jezika.

Črnič je opozoril tudi na dobro sodelovanje med Slovenijo in Črno goro na področju kulture, ki je najbolj plodovito na področju likovne umetnosti, bogata pa je tudi izmenjava knjižničnega gradiva. Spomnil je še na skupno kandidaturo za vpis Dinarskega Krasa na seznam svetovne dediščine Unesca.

Slovesnosti se je udeležil tudi črnogorski minister za kulturo Branislav Mićunović, ki je poudaril, da je Njegoš kot vladar, svečenik, pesnik in reformator pustil velik pečat za vse Južne Slovane, obenem pa je ostal tudi velika enigma in navdih za umetnike vseh časov. (sta)