Slovenija ne bo povečevala obrambnega proračuna

Po oceni predvsem ZDA bi morale države članice bolj izpolnjevati dane zaveze, da bodo za obrambo namenjale najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda. A ta cilj dosegajo oz. presegajo le štiri od skupno 28 članic Nata in tudi Slovenija je med tistimi, ki ga ne.

Kot je Erjavec pojasnil na današnji novinarski konferenci, si ne glede na novo varnostno situacijo v Evropi zaradi krize v Ukrajini težko predstavlja, da bi v sedanji krizi Slovenija povečevala obrambni proračun, “ko po drugi strani ne vemo, ali bomo nižali pokojnine ali plače v javnem sektorju”.

“Tudi domača javnost ne bi imela razumevanja za to,” je dejal in pristavil, da “je to razprava, ki bi sodila na vrh Nata v Walesu, kjer bodo predsedniki držav in vlad povedali, kako vidijo razvoj domačih vojaških zmogljivosti”.

Glede samih sklepov zunanjih ministrov Nata glede Ukrajine je bila v torek po besedah Erjavca izražena velika enotnost. Ministri so se odločili za prekinitev praktičnega sodelovanja z Rusijo in pustili odprto možnost samo za dialog na ravni veleposlanikov ali višje. Podprli so tudi ozemeljsko celovitost Ukrajine in določene ukrepe, s katerimi naj bi povečali prisotnost Nata v članicah srednje in vzhodne Evrope, ki se zaradi ukrajinske krize počutijo še posebej ogrožene.

Šlo naj bi predvsem za okrepitve nadzora zračnega prostora, za večje število vojaških vaj, pa tudi namestitve zavezniških vojakov v teh državah. Natančnejših načrtov sicer ni, je pa Erjavec zatrdil, da jim Slovenija “ne nasprotuje”.

Pozval pa je predvsem k dialogu – tako med Natom in Rusijo, kot tudi med Rusijo in Natom. Le dialog lahko pripelje do rešitve, je poudaril.

Je pa Erjavec še izpostavil, da Nato potrebuje poglobljen pogled na odnose z Rusijo. Tega naj bi ministri na mize dobili na prihodnjem zasedanju, ki je predvideno za junij.

Ministri so sicer danes zasedanje nadaljevali s srečanjem z gruzijsko kolegico Majo Panjikidze, ki jim je predstavila reformne procese v svoji državi. Kot je dejal Erjavec, je ocena pozitivna. Gruzija si tudi želi čimprejšnji akcijski načrt za članstvo (MAP), s katerim bi pravzaprav dobila status kandidatke za vstop, a bo to po Erjavčevi oceni težko dobila do vrha v Walesu, ki je predviden za september.

Vrh po mnenju Erjavca tudi skoraj zagotovo ne bo “širitveni”, čeprav bi bilo to po njegovih besedah pozitivno predvsem za regijo Zahodnega Balkana. Toda reformni procesi v Bosni in Hercegovini stojijo, Črna gora ima probleme z bojem proti korupciji, Makedonija pa še vedno ni rešila spora z Grčijo glede imena.

Zasedanje zunanjih ministrov Nata se zaključuje z obravnavo stanja v Afganistanu in misiji Isaf, ki se z letošnjim letom izteka, ter priprav na novo misijo “Odločna podpora”, ki naj bi sledila po letu 2014. Za to misijo, ki naj bi bila namenjena urjenju in podpori afganistanskim silam, sicer še manjka podpis afganistanskega predsednika pod sporazum z ZDA in posledično tudi z Natom.

Kot je dejal Erjavec, pričakuje, da bo do podpisa tega sporazuma prišlo čim hitreje po predsedniških volitvah v Afganistanu, ki se začenjajo v soboto. Izrazil je upanje, da bodo volitve svobodne in poštene.

Minister se je dotaknil tudi relativno nizke podpore, ki jo uživa Nato v slovenski javnosti. Kot je dejal, je to po svoje razumljivo, ker v Sloveniji nimamo občutka posebne ogroženosti, vendar pa meni, da je podpora Natu v Sloveniji še vedno visoka.

“Mi se niti ne zavedamo dobro, kaj pomeni živeti v varnem in stabilnem okolju, kjer te ni strah, da ti lahko kdo kaj stori. Sem pa prepričan, da bi se takoj, ko bi bila kaka resna grožnja – ki je sicer ni za pričakovati – povečala ozaveščenost, kaj pomeni varnost in zveza Nato kot politična, vojaška organizacija,” je še dejal minister Erjavec. (sta)

Karl Erjavec