Slovenija in avstrijska Koroška krepita sodelovanje
Slovenija in avstrijska zvezna dežela Koroška sta danes na Brdu pri Kranju po desetih letih obudili poglobljeno sodelovanje v obliki skupnega odbora, ki je naslednik kontaktnega odbora. Kot je poudaril zunanji minister Karl Erjavec, tako dobrih odnosov med Slovenijo in Koroško še ni bilo, veliko pa je še priložnosti za krepitev sodelovanja.
Erjavec se je sestal z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem, s katerim sta na Brdu danes vodila prvo zasedanje skupnega odbora Slovenija-Koroška, prek katerega se ponovno vzpostavlja medresorski dialog na področjih skupnega interesa med Slovenijo in avstrijsko zvezno deželo Koroško. Hkrati je bila s strani Skupnosti občin Slovenije in Koroške podpisana ustanovna izjava Zveze Alpe Jadran, ki je naslednica Delovne skupnosti Alpe Jadran.
Kot je po zasedanju na novinarski konferenci poudaril Erjavec, so odnosi med Slovenijo in Koroško na visoki ravni, kar potrjuje srečanje s predstavniki slovenske manjšine, ki so tudi sami ocenili, da tako dobrih odnosov med Slovenijo in Koroško doslej še ni bilo. S koroškim deželnim glavarjem sta se strinjala, da je treba v tem duhu nadaljevati in da ni nobenega razloga, da se dobro sodelovanje ne bi nadaljevalo.
Predstavniki obeh delegacij so na treh omizjih in na plenarnem zasedanju ugotovili številne možnosti in priložnosti za poglobitev sodelovanja na različnih področjih, na katerih bodo z uresničevanjem idej nadaljevale delovne skupine. “To je začetek nove, dobre skupne poti, ki bo v korist prebivalcem na obeh straneh,” je prepričan Kaiser.
Erjavec je posebej izpostavil možnosti na področju varstva in upravljanja z vodami, ki postajajo vse pomembnejši strateški vir, hkrati pa ob vremenskih ujmah predstavljajo tudi nevarnosti. Zato je bistven krizni menedžment in skupno delovanje strokovnjakov z obeh strani meje, da se zagotovi primerna pripravljenost v primeru takšne nesreče, kot se je zgodila na Dravi leta 2012.
Kot je pojasnil Kaiser, so se dogovorili o različnih aktivnostih, ki naj bi omogočile preprečevanje posledic ob morebitnih naravnih nesrečah in ustrezno ukrepanje v teh primerih. Podal je predlog, da se nadaljuje trilateralni projekt GOAL, v katerega je vključena tudi Italija, da se prek njega zagotovi kar najvišjo možno stopnjo zaščite oziroma boljšega odzivanja v primeru nesreč.
Konkretni predlogi so bili podani tudi na področjih kulture, izobraževanja, zdravstva in sociale ter na področju gospodarskega sodelovanja. Po Erjavčevih besedah si bo tako lahko Slovenija pri zdravstveni in podobnih reformah pomagala s koroškimi izkušnjami.
Izmenjava izkušenj in znanja pa bo pomembna tudi na področjih prometa in energetike, je dodal Kaiser, ki je posebej vesel pozitivnih rezultatov dosedanjega sodelovanja na področju izobraževanja.
Prepričan je, da bi lahko dodatno okrepili sodelovanje tudi na področju kulture. Tako je bila podana ideja, da bi avtobusno povezavo Ljubljana – Celovec nadgradili, da bi na primer omogočala obiskovalcem, da se podajo na ogled gledališke predstave v drugi prestolnico in da bi hkrati tak obisk izkoristili v turističnem smislu. Zlasti na turističnem področju pa je možno tudi okrepiti gospodarsko sodelovanje.
Kot je zagotovil Kaiser, se zavzemajo, da bi se slovenski jezik in kultura uspešno integrirala tudi v izobraževanje na glasbeni šoli. “Dobrososedski odnosi so taki, da se lahko govori tudi o stvareh, ki so lahko problematične,” je pojasnil.
Prepričan je, da sprememba imena iz kontaktnega odbora v skupni odbor Slovenija-Koroška, o kateri so se dogovorili danes, izraža, da se je v zadnjih letih v odnosih med Slovenijo in Koroško izoblikovalo zaupanje med ljudmi, politiki in vladami. V prihodnje pa bo sledilo uresničevanje vseh idej o poglobiti sodelovanja. (sta)