Slovenija ima 7779 doktorjev in doktoric znanosti
Ob koncu leta 2012 je bilo med prebivalkami in prebivalci Slovenije, starimi do vključno 69 let, 7779 doktorjev in doktoric znanosti, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs). Več je bilo moških, in sicer 59 odstotkov. Največ doktorjev in doktoric znanosti je doktoriralo iz naravoslovnih ved.
Malo manj kot 60 odstotkov vseh doktorjev in doktoric znanosti je bilo starih od 35 do 54 let, še kažejo statistični podatki. Najmanj doktorjev je starih med 65 in 69 let (sedem odstotkov), saj je bilo pred desetletji v doktorski študij, kot navajajo na Sursu, vključenih manj oseb, zlasti žensk. V tej starostni skupini je namreč manj kot petin žensk z doktoratom.
Konec leta 2012 je bilo največ takih, ki so doktorirali iz naravoslovnih ved (27 odstotkov). Drugo največjo skupino so sestavljali tisti, ki so doktorirali iz tehniških in tehnoloških ved, takih je bilo 23 odstotkov. Najmanj, pet odstotkov, jih je doktoriralo iz kmetijskih ved. Delež žensk je bil najnižji pri tehniških in tehnoloških vedah, ki veljajo za “moške vede”. Več žensk kot moških pa je doktoriralo iz medicinskih in humanističnih ved.
Po podatkih ankete je bilo na opazovani dan 91 odstotkov doktorjev in doktoric znanosti delovno aktivnih. Šest odstotkov jih je bilo neaktivnih, dva odstotka pa brezposelna. Med aktivnimi jih je imelo 76 odstotkov sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, 24 odstotkov pa za določen čas. Zaposlitvi za določen čas so bili posebej izpostavljeni doktorji in doktorice znanosti, ki še niso dopolnili 35 let, so zapisali na uradu. Med vsemi te starostne skupine jih je 53 odstotkov delalo po pogodbi za določen čas.
Skoraj polovica doktorjev in doktoric znanosti je decembra 2012 delalo v visokošolskem sektorju, 24 odstotkov v poslovnem sektorju, 23 odstotkov v državnem sektorju in štirje odstotki v preostalih sektorjih. Surs še navaja, da se je 85 odstotkov doktorjev in doktoric znanosti pri svojem delu ukvarjalo z raziskovanjem in/ali z eksperimentalnim delom. 63 odstotkov doktorjev in doktoric znanosti je bilo na splošno “zadovoljnih” s svojo zaposlitvijo.
Najbolj zadovoljni so anketirani doktorji in doktorice znanosti s samostojnostjo na delovnem mestu, z intelektualnim izzivom in z lokacijo zaposlitve, najbolj nezadovoljni pa so z možnostjo za napredovanje in dohodki. (sta)