Predlog novega zakona o delu na črno: SDS se ne strinja glede vrednotnic

Zakon uvaja nekaj ključnih novosti, s katerimi želijo predvsem spodbuditi zmanjšanje obsega dela na črno, je ob današnji tretji obravnavi predloga v DZ dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in invalide Dejan Levanič.

Zakon po eni strani uvaja strožje sankcije in krepi nadzor na področju zaposlovanja in dela na črno. Ta se prenaša na carinsko upravo, nadzorni organi bodo imeli dostop do določenih baz podatkov.

Vsebuje tudi preventivne ukrepe, kot so poenostavitev prijave kratkotrajnega dela, določilo, da mora biti izvod pogodbe, na podlagi katerega se opravlja delo, ves čas na kraju opravljanja dela, možnost odvzema premoženjske koristi, pridobljene z delom na črno, in izključitev iz postopkov javnega naročanja v primeru kršitev zakona.

Druga ključna novost je uvedba vrednotnic za osebno dopolnilno delo. Zanje so se po Levaničevih besedah odločili, ker je registracija sedaj zapletena in ljudje osebnega dopolnilnega dela ne prijavljajo.

Registracija bi se opravila na upravni enoti, kjer bi bilo treba za posamezen mesec kupiti eno vrednotnico v vrednosti devet evrov. Od tega bi šlo sedem evrov v pokojninsko blagajno, dva evra v zdravstveno blagajno, izvajalec dela bi bil pokojninsko zavarovan in bi se mu štel en dan v pokojninsko dobo. V primeru del, ki se bodo opravljala za znane naročnike, bi moral vrednotnico kupiti naročnik, v primeru del za neznane naročnike, denimo kupce izdelkov in zelišč, pa izvajalec sam.

Poslanske skupine so izrekle podporo prizadevanjem za izboljšanje nadzora in sankcioniranja zaposlovanja in dela na črno, so bila pa njihova stališča različna glede uvedbe vrednotnic.

Romana Tomc (SDS) je menila, da so vrednotnice nepotrebna birokratska ovira, da ne bodo prinesle pričakovanega učinka in da v praksi ne bodo zaživele, tudi ker je nadzor nad tovrstnim delom težak. Bolj smiselno bi bilo, je dodala, izboljšati učinkovitost pri utaji davkov. Ne gre za urejanje trga dela, ki je preveč obremenjen z dajatvam, davki in prispevki, ampak se za tem skrivajo novi davki, je menila poslanka.

Opozorila je, da bo vrednotnica stala enako ne glede na obseg opravljenega dela in urno postavko, kar da je nepravično, ker bi se morali prispevki obračunavati od realnih vrednosti in dejanskega števila opravljenih ur. Vrednotnice pomenijo tudi odmik od siceršnjega pokojninskega sistema.

Vrednotnice so največja težava tega zakona tudi po mnenju SLS. Kot je dejal Jakob Presečnik, v razpravi niso dobili ustreznih pojasnil, ki bi jih prepričali, da bo nov sistem prinesel izboljšanje, ki bi pomenilo zmanjšanje brezposelnosti ali zmanjšanja dela na črno.

V NSi menijo, da so nekatere rešitve v predlogu dobre, pri nekaterih vidijo nevarnost, da bi se področje zbirokratiziralo, nekatere rešitve pa manjkajo, je dejala Iva Dimic. Vrednotnice bodo po njihovem mnenju nova birokratska ovira, ki bo prinesla nov nered, predvsem na področju pokojninskega zavarovanja, ter da tovrstno delo ne bo zanimivo kot ena od alternativ.

V DL so nasprotovali uvedbi vrednotnic. “Enostavno ne verjamemo v birokratske ideje uvajanja vedno novih papirjev z namenom urejanja posameznega področja,” je dejal Marko Pavlišič.

Ker njihovi pomisleki niso bili upoštevani, lahko sedaj samo še spremljajo, kako se bo ta sprememba izkazala v praksi, je dejal. Menil je, da se vse prepogosto zatekajo k zakonskim spremembam, ko ugotovijo, da nekaj ne deluje, namesto da bi pogledali slabosti trenutnega sistema in izvedli potrebne spremembe.

V PS poudarjajo, da zakon zasleduje dva osnovna cilja: večjo pravno varnost delavcev in preprečevanje sive ekonomije. Kot je dejala Maja Dimitrovski, bosta dosežena med drugim z učinkovitejšim nadzorom in strožjimi sankcijami. V PS menijo, da bo osebno dopolnilno delo z vrednotnicami širše uporabno, hkrati bo olajšan nadzor nad njim.

Andreja Črnak Meglič (SD) je pozdravila namen zakona, ki je del ukrepov za boj proti sivi ekonomiji. Vrednotnice pomenijo približevanje načelu vsako delo šteje in hkrati zagotavljajo enostavnejšo registracijo in izvedbo plačil. Kako uspešne bodo spremembe, bo pokazala praksa, je dejala poslanka in vlado pozvala, naj opravi evalvacijo tudi tega zakona, ki bi bila nato podlaga za iskanje morebitni boljših rešitev.

V DeSUS menijo, da bo novi zakon pomemben korak k odkrivanju in preprečevanju dela na črno, je dejala Marija Plevčak. Glede vrednotnic je menila, da bodo izvajalci veliko pridobili, saj bo plačilo vrednotnice pomenilo tudi prispevek v pokojninsko blagajno.

Levanič je dejal, da so vrednotnice le eden od segmentov zakona in niso ključna rešitev. Cilj njihove uvedbe je predvsem poenostavitev postopkov registracije in motiviranje ljudi, da bi tovrstno delo prijavljali.

DZ o predlogu zakona odločl danes. (sta)

Slika je simbolična