Pred 125 leti se je v genih Ludwiga Wittgensteina rodila analitična filozofija
Na Dunaju se je pred 125 leti rodil avstrijsko-britanski filozof in logik Ludwig Wittgenstein, ki sodi med utemeljitelje analitične filozofije. Eden izmed najvplivnejših filozofov minulega stoletja se je posvečal predvsem jeziku, ki ga je raziskoval tako v logičnih izpostavah kot v vsakdanji rabi.
Wittgenstein se je rodil leta 1889 v ugledni dunajski meščanski družini. V Nemčiji in Veliki Britaniji je študiral inženirstvo, vendar sta ga bolj zanimali matematika in filozofija. Med letoma 1939 in 1947 je delal kot profesor filozofije na britanski univerzi Cambridge.
Wittgenstein je za časa svojega življenja slovel predvsem kot avtor ene same knjige, Logično-filozofskega traktata iz leta 1921, ki velja za eno temeljnih del logičnega pozitivizma. V delu, ki je zasnovano na ideji, da filozofski problemi izhajajo iz napačnega razumevanja logike jezika, je Wittgenstein prikazal logično zgradbo sveta in postavil temelje kasnejši sistematizaciji propozicijske logike.
Wittgenstein je bil prepričan, da je z Logično-filozofskim traktatom rešil večino večjih filozofskih vprašanj, zato se je za nekaj časa odrekel filozofiji in se posvetil poučevanju; delal je kot vaški učitelj v Avstriji. Njegovo zanimanje za filozofijo se je znova prebudilo ob stiku z dunajskim krogom logičnih pozitivistov.
Dela iz Wittgensteinovega poznega obdobja so zbrana v Filozofskih raziskavah iz leta 1953, ki so izšle dve leti po filozofovi smrti. Delo v primerjavi z zgodnjimi nauki zaznamuje povsem drugačna filozofska linija. V Filozofskih raziskavah se je Wittgenstein oddaljil tako od sistematičnega sloga kot od stališč o jeziku, ki jih je zbral v Logično-filozofskem traktatu, ter se posvetil predvsem logiki in jeziku, ki ga je raziskoval v logičnih izpostavah in paletah različnih vsakdanjih rab.
Wittgenstein je eden izmed najvplivnejših filozofov minulega stoletja, njegov vpliv pa sega od njegovih sodobnikov, Dunajskega kroga in Bertranda Russla, do filozofov poznega dvajsetega stoletja, med njimi Richarda Rortyja, Jeana-Francoisa Lyotarda in Michaela Dummeta. (sta)
Ludwig Wittgenstein