Po izteku ultimata začetek operacije proti proruskim separatistom

Podrobnosti Turčinovega odloka niso znane, iz urada predsednika pa so sporočili, da je predsednik s tem uveljavil nedeljsko odločitev varnostnega in obrambnega sveta “o nujnih ukrepih za preseganje ozemeljskih groženj in ohranitev ozemeljske celovitosti Ukrajine”.

Šlo naj bi za ukaz o začetku obsežne protiteroristične operacije, katere cilj je vrnitev nadzora nad strateškimi poslopji, ki so jih v minulih dneh zavzeli proruski demonstranti in oboroženci v več mestih na vzhodu Ukrajine.

Sprožitev operacije je Turčinov napovedal že v nedeljo, ko je proruskim separatistom postavil ultimat, da do danes do 9. ure po lokalnem času odložijo orožje in izpraznijo zavzeta poslopja, česar pa niso storili in so celo nadaljevali z zavzetji vladnih poslopij.

V rudarskem mestu Gorlovka je okoli sto proruskih aktivistov zasedlo sedež policije in mestno upravo. Separatisti, oboroženi s kalašnikovimi, so v mestu Slavjansk, kjer so v soboto zasedli policijsko postajo in urad varnostne službe SBU, zasedli še poslopje mestne uprave. Že nekaj dni pa zasedajo vladna poslopja v Donecku, Lugansku in Kramatorsku.

Proruski aktivisti zahtevajo lokalne referendume o večji avtonomiji ali priključitvi Rusiji, na kar pa ukrajinske oblasti ne pristajajo. Turčinov je sicer danes omenil možnost izvedbe referenduma na državni ravni o preoblikovanju države v federacijo z večjo avtonomijo za območja na vzhodu Ukrajine z večinskim ruskim prebivalstvom, ki bi ga izvedli hkrati s predčasnimi predsedniškimi volitvami 25. maja.

Izid takšnega referenduma bi bil namreč precej manj gotov, kot če bi ga izvedli na lokalni ravni, saj večina v Kijevu in na zahodu države zavrača zamisel o federalizaciji Ukrajine.

Zaradi omenjenega ultimata je sicer ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin v nedeljo zvečer zahteval sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN. Čurkin je nato v VS ZN ponovil stare obtožbe Moskve o fašističnem prevzemu oblasti v Kijevu in izrazil upanje, da bodo zahodne sile vlado v Kijevu pozvale, naj odstopi od ultimata.

ZDA so tik pred začetkom zasedanja VS ZN objavile dokument, ki naj bi dokazoval, da je v poslabšanje položaja na vzhodu Ukrajine kriva Rusija. State Department je sporočil, da so oborožene proruske milice 12. aprila usklajeno zasedle vladna poslopja v šestih mestih: Doneck, Slavjansk, Krasnji Liman, Kramatorsk, Červonoamrijsk in Džukovka.

Čurkin je tovrstne obtožbe zanikal, kasneje pa jih je zavrnil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Kot je poudaril, tam ni nobenih agentov ruske vojaške obveščevalne službe GRU niti ruske obveščevalne službe FSB. “Ne vmešavamo se v notranje zadeve Ukrajine, to bi bilo v nasprotju z našimi interesi,” je še dejal.

Lavrov je sicer še posvaril, da bo imela odločitev ukrajinskih oblasti o vojaškem posredovanju proti upornikom na vzhodu Ukrajine nevarne posledice, resno pa bi ogrozila srečanje o Ukrajini, napovedano za četrtek v Ženevi, na katerem naj bi sodelovale Rusija, Ukrajina, EU in ZDA.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je izrazil zaskrbljenost nad dogajanjem na vzhodu Ukrajine. Kot je sporočil njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, Putin od tam prejema številne prošnje za pomoč.

Zunanji ministri EU so medtem v Luksemburgu zaradi zaostrovanja razmer na vzhodu Ukrajine odločili za drugo razširitev drugega kroga sankcij proti Rusiji – dopolnitev seznama oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja v unijo in z zamrznitvijo premoženja, je po koncu zasedanja povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton.

Pozvali so pristojne službe, da pripravijo vse potrebno za uvrstitev novih predstavnikov Rusije in proruskih separatistov v Ukrajini na kazenski seznam, na katerem je sedaj 33 oseb, odgovornih za kršenje suverenosti Ukrajine.

Odločitve o sprožitvi tretjega kroga kazenskih ukrepov, torej o uvedbi gospodarskih sankcij, pa ni nihče pričakoval. A če se bodo razmere še zaostrovale in če četrtkov sestanek o Ukrajini ne bo prinesel diplomatskega preboja, se pričakuje tudi uvedba gospodarskih sankcij, ki lahko vključujejo niz ukrepov na finančnem, trgovinskem in energetskem področju ter embargo na orožje.

Na to je izrecno opozoril francoski zunanji minister Laurent Fabius, ki je omenil možnost izrednega vrha EU prihodnji teden, ki bi zaostril sankcije proti Rusiji, če ta ne bo ukrepala za razelektritev razmer in če se bodo razmere po sestanku v Ženevi še poslabšale.

Po besedah vodja slovenske diplomacije Karla Erjavca se je Slovenija v razpravi zavzela za temeljito analizo tega, kaj bi želela unija z morebitnimi gospodarskimi sankcijami doseči.

Ministri so razpravljali tudi o usklajenem odzivu EU na plinsko vprašanje, ki ga je odprla ukrajinska kriza. Osemnajst članic, tudi Slovenija, je pred dnevi od Putina dobilo pismo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi ukrajinskega dolga za ruski plin ter svari pred posledicami za dobavo plina Evropi.

Potem ko je v petek predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pozval k enotnemu odzivu unije, češ da Putinovo pismo ustvarja resen problem za skupno energetsko varnost Evrope, so ministri komisijo pozvali, naj po posvetovanju s članicami odgovori na Putinovo pismo.

Ministri so tudi dokončno potrdili trgovinske in finančne ukrepe v podporo Ukrajini. Ti vključujejo milijardo evrov posojil državi v zameno za gospodarske reforme in začasno odpravo carinskih dajatev na uvoz iz Ukrajine, s čimer bo ta država dobila cenejši dostop do trga unije. Obenem so dopolnili ukrajinski kazenski seznam s štirimi imeni.

Finančno pomoč so Ukrajini odobrile tudi ZDA. Ameriški finančni minister Jacor Lew je ob podpisu dogovora o milijardi dolarjev pomoči v obliki poroštev za posojilo z ukrajinskim finančnim ministrom Oleksandrom Šlapakom v Washingtonu dejal, da bodo poroštva okrepila prizadevanja ukrajinske vlade za zagotovitev nujnih storitev v času izvajanja reform ter zaščitila najranljivejša gospodinjstva pred posledicami nujnih gospodarskih sprememb.

Bela hiša pa je potrdila, da je direktor Cie John Brennan konec tedna obiskal Kijev, in obenem zanikala ruske obtožbe, da se je Ukrajina za napad na proruske skrajneže odločila po nalogu Cie. Pentagon pa je sporočil, da je rusko vojaško letalo v soboto večkrat provokativno in neprofesionalno nizko preletelo ameriški rušilec Donald Cook v mednarodnih vodah Črnega morja. Američani na provokacije niso odgovorili. (sta)