Oblasti v Kijevu obljubile amnestijo in poseben status ruskega jezika v Ukrajini

Kljub četrtkovem dogovoru na štiristranskem srečanju v Ženevi je na vzhodu Ukrajine prišlo do nasilja. V mestu Slavjansk je ponoči izbruhnilo streljanje, ko so ukrajinske vladne sile napadle postojanko proruskih oborožencev. Po neuradnih podatkih naj bi pri tem umrla najmanj ena oseba.

Proruski separatisti so sicer zavrnili pozive k razorožitvi in k temu, da bi zapustili zasedena vladna poslopja, kljub temu da to določa četrtkov dogovor. Separatisti v Donecku so zatrdili, se ne bodo pogovarjali z “nezakonito” vlado v Kijevu in ne bodo odšli, dokler ne bo odšla tudi vlada v Kijevu.

Predstavnik separatistov Miroslav Rudenko iz Donecka je predstavil tudi dodatne pogoje za razorožitev – v prvi vrsti predvsem to, da vlada v Kijevu ustavi operacijo proti njim oz. – kot se je izrazil – proti lastnemu narodu. Poleg tega zahtevajo tudi pravico do ruskega državljanstva.

Rudenko je zahteval še razorožitev ukrajinskega nacionalističnega Desnega sektorja na zahodu Ukrajine. Pripadniki te nacionalistične stranke so sicer odločilno pripomogli k padcu režima Viktorja Janukoviča na protestih februarja.

Po drugi strani ukrajinska vlada zagotavlja, da bo spoštovala ženevski dogovor. Jacenjuk je ob tem proruske demonstrante pozval k deblokadi vseh upravnih poslopij. Danes je še povedal, da je vlada pripravila predlog zakona o amnestiji za tiste, ki bodo zapustili poslopja in odložili orožje, ki pa niso storili hujših zločinov, kot so umori. Zakon mora sprejeti še parlament.

Začasna ukrajinska vlada je danes še sprejela pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za uvedbo kazenske preiskave proti Janukoviču in drugim visokim predstavnikom njegovega režima za zločine proti protestnikom med lanskim novembrom in letošnjim februarjem.

Kot so danes sporočili s sedeža ICC v Haagu, jim je uradni Kijev dostavil ustrezno deklaracijo, s katero Ukrajina priznava pristojnost ICC za preiskavo krvavih dogodkov med protesti, ki so pripeljali do odstavitve Janukoviča, nato pa tudi do ruskega vmešavanja in aneksije polotoka Krim.

Preiskava ICC bo sicer omejena na obdobje med 21. novembrom 2013 in 22. februarjem 2014.

V tem obdobju je bilo med protesti v Kijevu ubitih več demonstrantov. Veliko jih je padlo pod streli ostrostrelcev. To naj bi izvedle varnostne sile na ukaz njihovih nadrejenih. Skupno naj bi bilo po navedbah ukrajinskega parlamenta v treh mesecih ubitih več kot 100 ljudi, več kot 2000 pa jih je bilo ranjenih, od tega 500 huje.

Ukrajina sicer ni pogodbenica Rimskega statuta, vendar lahko vseeno zaprosi za preiskavo ICC. Toda ta prošnja in priznanje jurisdikcije še ne pomeni, da bo sodišče tudi uvedlo kazenski postopek; upravičenost za to mora najprej ugotoviti tožilstvo.

Ameriški predsednik Barack Obama je medtem pogajanja v Ženevi označil kot priložnost, da diplomacija umiri položaj, vendar pa za zdaj Rusiji še ne zaupa, da bo res uresničila dogovorjeno.

“V Ženevi je bila dolga in ognjevita razprava. Kot razumem, je ukrajinski zunanji minister predstavil reforme, ki jih nameravajo izpeljati. Med njimi so zagotovila vsem Ukrajincem na vzhodu in jugu države, da bodo imeli svoje predstavnike in da bodo pravice rusko govorečih državljanov uživale polno zaščito zakona,” je dejal Obama.

“Sprejeta je bila obetajoča politična izjava, da se morajo neregularne enote, milice in druge skupine razorožiti v zameno za amnestijo. Rusi so to sprejeli in sedaj je vprašanje, ali bodo uporabili svoj vpliv za povrnitev reda. Tega ne bomo vedeli še nekaj dni,” je dejal Obama in dodal, da z zavezniki pripravljajo dodatne ukrepe proti Rusiji, če ne bo izboljšanja položaja na terenu.

Obama si želi, da bi se položaj izboljšal, vendar pa glede na dosedanje izkušnje z Rusijo oziroma predsednikom Vladimirjem Putinom na to ne more računati. Znova je odločno zavrnil možnost kakršnekoli vojaške opcije in se zavzel za nacionalni dialog znotraj Ukrajine brez vpletanja Rusije ali ZDA.

“Če bo Rusija položaj poslabšala, pripravljamo dodatne odgovore. Doslej smo že povzročili učinek za njihovo gospodarstvo in lahko še bistveno hujšega. Vendar pa nam ni v interesu škodovati navadnim ruskim državljanom. Naša močna želja je, da Putin uresniči to, kar predstavlja žarek upanja iz Ženeve. Ne bomo pa na to računali, dokler se res ne zgodi,” je dejal Obama.

Oblasti v Kijevu so se danes tudi zavezale, da bodo izvedle ustavne spremembe, ki bodo med drugim zagotovile poseben status ruskega jezika v Ukrajini ter dale več pristojnosti lokalnim oblastem.