Na bližnjevzhodnih pogajanjih ni bilo napredka
Devetmesečni rok, ki so ga za sklenitev mirovnih pogajanj med Izraelci in Palestinci postavile ZDA, se je danes iztekel brez vsakršnega rezultata. To je bilo sicer jasno že nekaj časa, dokončno pa prejšnji teden, ko so Palestinci sklenili dogovor o vladi narodne enotnosti. Izrael je danes proti njim začel izvajati sankcije.
Po poročanju izraelskih medijev je judovska država zadržala sredstva, ki jih v imenu palestinskih oblasti pobere z davki in carinami. Ta sredstva naj bi Izrael sedaj porabil za zmanjšanje palestinskega dolga za dobavo elektrike.
Palestinci naj ne bi ostali brez denarja, saj jim je Arabska liga nedavno za tovrsten primer napovedala enakovredno izplačilo v višini okoli 72 milijonov evrov mesečno, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
V skladu z načrti Washingtona bi morali Izraelci in Palestinci do danes skleniti obširen mirovni dogovor, ki bi vodil v oblikovanje dveh držav. Ameriški predsednik Barack Obama je obema stranema malo pred iztekom roka svetoval, naj si vzameta predah pred sprejetjem težkih odločitev za mir, a očitno ne eni ne drugi strani ni do tega.
Palestinci so prejšnji teden obelodanili presenetljiv spravni dogovor med sprtima gibanjema Fatah in Hamas, s katerimi naj bi končali leta občasno tudi nasilnega razkola. Dogovor predvideva vlado neodvisnih strokovnjakov pod vodstvom predsednika Mahmuda Abasa. Slednji je napovedal, da bo nova vlada priznala Izrael, se odpovedala nasilju in spoštovala obstoječe mirovne dogovore, kar so glavne smernice t. i. bližnjevzhodne četverice.
A Izrael je dogovor označil za smrtni udarec upanju za mir in napovedal, da se ne bo pogajal z nobeno vlado s podporo Hamasa, če se to islamistično gibanje ne bo odpovedalo svoji viziji uničenja judovske države. Pri tem naj bi bila judovska država po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v sporu z ZDA, ki naj bi želele počakati in videti, ali bo nova palestinska vlada spoštoval zahteve bližnjevzhodne četverice.
V sporu pa sta se zaveznici znašli tudi zaradi domnevnih izjav ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, ki je vodil brezplodna pogajanja. V nekem nedavnem pogovoru za zaprtimi vrati naj bi namreč Kerry izjavil, da Izrael, če ne bo hitro zgrabil priložnosti za mir, tvega, da postane država z apartheidom.
Kerry je v ponedeljek odločno zanikal, da bi izjavil kaj takega, a nekateri republikanci v ZDA so že zahtevali njegov odstop, v izraelski vladi pa so ogorčeni.
Izraelska vlada je tudi v času mirovnih pogajanj nadaljevala z eno izmed najbolj spornih točk bližnjevzhodnega spora, gradnjo judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Kot kažejo danes predstavljeni podatki izraelske organizacije Peace Now, ki spremlja sporno gradnjo, je judovska država v preteklih devetih mesecih odobrila gradnjo skoraj 14.000 novih domov za judovske naseljence, poroča AFP. (sta)
Zid ločuje palestinski Zahodni breg od Izraela