Litva je ta teden naredila nov korak v smeri prevzema skupne evropske valute. Litovski parlament je sprejel zakonodajo, ki določa postopke menjave litovskega litasa v evro in prikaza cen v prehodnem obdobju. V Vilniusu prehod na novo valuto vidijo tudi kot okrepitev varnosti države v luči rusko-ukrajinskega spora.
Litovski sejmas je novo zakonodajo sprejel z veliko večino, premier te pribaltske države Algirdas Butkevičius pa je novo etapo vstopanja v območje z evrom pospremil z besedami, da “poglobljena integracija v Evropo krepi varnost države in povečuje njeno politično moč v EU in svetu”. Tečaj litovskega litasa je že tako ali tako vezan na evro.
Litovci po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v zadnji razpoložljivi javnomnenjski anketi iz novembra lani niso bili naklonjeni prevzemu skupne valute, pri čemer jih je podobno kot v drugih državah skrbel dvig cen. Vstopu v evrsko območje je namreč nasprotovalo 49 odstotkov, podpiralo pa ga je 40 odstotkov vprašanih.
A poznavalci menijo, da sta trenutno dogajanje v Ukrajini in vse bolj agresivna drža Rusije v vzhodni Evropi vplivala na javno mnenje in da so Litovci zdaj bolj naklonjeni tej najtesnejši obliki evropske integracije. Travme iz sovjetskega obdobja namreč še niso zaceljene.
Litva je zadnja od treh pribaltskih držav, ki še ni prevzela evra. Estonija je evro dobila z letom 2011, Latvija pa letos. Litva je nameravala skupno valuto najprej prevzeti že leta 2007, skupaj s Slovenijo, a je bila inflacija takrat previsoka za izpolnitev t.i. maastrichtskih kriterijev.
V evrsko območje naj bi tako vstopila 1. januarja prihodnje leto, analitiki pa menijo, da so njene možnosti dobre in da bo poleti dobila zeleno luč Evropske komisije, Evropske centralne banke, evroskupine in Evropskega parlamenta.
Litvi po skokoviti gospodarski rasti pred krizo in velikem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) na začetku svetovne finančne in gospodarske krize zdaj spet kaže bolje. Lani se je BDP okrepil za 3,4 odstotka, kolikor naj bi rast znašala tudi letos. (sta)

