Erjavec: Ne verjamem, da bomo zadovoljni z razsodbo arbitražnega sodišča

“To je vitalni interes Slovenije in izjemnega pomena za potrditev našega geostrateškega položaja,” je dejal Erjavec.

Glede slovenske argumentacije, da naj bi se štel Piranski zaliv kot notranje vode in da od tam izhaja izhod na odprto morje, se minister ni želel spuščati v podrobnosti, saj je to po njegovih besedah stvar taktike, ki so jo pripravili odvetniki. “Mislim pa, da je bila hrvaška stran presenečena, kako smo izpeljali argumentacijo,” je ocenil.

O sporu Slovenije in Hrvaške glede prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB pa je Erjavec ponovno poudaril, da sta državi podpisali memorandum, v katerem sta se sporazumeli, da se to vprašanje rešuje v okviru nasledstva SFRJ ter da postopki pred hrvaškimi sodišči medtem stojijo. Tega pa po njegovih besedah Hrvaška ni spoštovala, saj je dogovorjeno tolmačila drugače, “namreč, da sodni postopki na Hrvaškem stojijo največ dve leti”.

Kot je nadaljeval, bi sicer ti postopki pred hrvaškimi sodišči lahko stali, če bi se slovenska stran s tem strinjala, a “samo za eno ali dve leti”. “Tega pa ne želimo. Če bi priznali, da zastoj velja, bi priznali pristojnost hrvaških sodišč za reševanje teh sporov. To pa je za nas nesprejemljivo,” pravi Erjavec.

Sodelovanje LB v sodnih postopkih na Hrvaškem pa zunanji minister pojasnjuje s tem, da bi sodišča odločbo izdala tudi brez navzočnosti stranke. “Mislim, da je prav, da smo ves čas prisotni in ves čas oporekamo pristojnosti sodišča,” je pojasnil.

Glede tožb bošnjaških varčevalcev LB na Evropskem sodišču za človekove pravice pa pojasnjuje, da pri tem ne gre za isto zadevo. “Tam posamezniki tožijo za škodo, ki jim je bila povzročena zaradi razpada države in jugoslovanskega bančnega sistema. V zadevi glede Hrvaške pa gre za to, da želi Hrvaška napolniti svoj proračun,” pojasnjuje Erjavec in dodaja, da razsodba evropskega sodišča “ne bi imela vpliva na to vprašanje s Hrvaško”.

Erjavec je izrazil upanje, da bo vlada, katere član je, zdržala do konca mandata. Kot opozarja, bi namreč padec vlade in politična nestabilnost pomembno vplivala na bonitetne ocene. “Najbolj se bojim, da bi Alenka Bratušek nekega dne dejala, da ne zdrži več,” je dejal Erjavec. Ob tem dodaja, da bo treba v prihodnje trdo delati, prav tako pa bi v prihodnje potrebovali “več enotnosti, ko gre za ključne zadeve”.

V zvezi z zdravstvenim resorjem, ki ga je prvi del mandata vodil minister iz kvote DeSUS, Erjavec pravi, da si še enega predčasnega odstopa ministra ne moremo privoščiti. Kot pravi, bi to pomenilo konec sedanje vlade. Za zdravstveno reformo sicer po njegovih besedah ni več časa, zato “nam ne preostane drugega, kot da zagotavljamo funkcioniranje zdravstvenega sistema”. (sta)