Arhar odstopil kot nadzornik NLB: Politika se ni umaknila iz korporativnega odločanja

Arhar je bil vabljen na sejo odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, na kateri so razpravljali o predlogih sklepov za izredno sejo DZ, na kateri bodo na zahtevo SDS ob primeru zaposlitve nekdanjega člana senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v Novi Ljubljanski banki (NLB) razpravljali o politiki zaposlovanja v pravnih osebah, ki so v večinski državni lasti, ter o sistemski korupciji.

V nastopu je bil kritičen do korporativnega upravljanja, ki da je “nezaceljena rana” te države. Pričakoval je, da se bodo stvari z vstopom Slovenije v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) izboljšale.

“Vendar na žalost po petih letih našega članstva ugotavljam, da tukaj ni nobenega napredka. Da tukaj dejansko vsak davkoplačevalec lahko mirno razpravlja o katerikoli državni lastnini, ne glede na to, kaj so in kakšno odgovornost so prevzeli organi,” je dejal.

Največja škoda za državo je po njegovem mnenju ta, da zaupanja v banko zaradi državne lastnine že dolgo časa ni. Sicer ni proti državnemu lastništvu, če je upravljanje odgovorno in profesionalno, je dejal.

Ena zavez Slovenije do EU je bila, da se politika umakne iz korporativnega odločanja. “Ta trenutek je proces imenovanja nadzornika v tej banki s strani unije, da bo banka izvajala tisti program, ki je bil posredovan Evropski uniji decembra 2012. Sprašujem se, kakšno izkaznico, kakšno vprašanja bomo dobili nazaj,” je dejal.

Poudaril je, da se je treba začeti pogovarjati o vsebini – o gospodarstvu, o tem, kje je ta država šibka in zakaj so jo druge prehitele – sicer državo čaka slaba prihodnost.

O zaposlitvi Praprotnika, ki je kot član senata KPK lani preiskoval tudi ravnanje NLB glede sodelovanja z družbo Korn Ferry, na čelo centra za skladnost poslovanja NLB, je Arhar dejal, da so bili postopki glede na izjave uprave banke vodeni korektno in v skladu z internimi pravili.

Glede klica, ko je predsednik uprave NLB Janko Medja Praprotniku ponudil prijavo na razpis, je Arhar dejal, da je do stika prišlo po najavi odstopa iz senata ter da se pri iskanju kadra išče primerne, profesionalne ljudi. Dodal pa je, da je tudi dejstvo, da “zadeva sovpada z njegovim preiskovanjem”.

Ob tovrstnih zaposlitvah je Arhar izpostavil etični vidik. Tudi sam je imel izkušnje s ponudbami v času vodenja centralne banke oz. tik po njem, a je ocenil, da sprejeti določene službe ne bi bilo primerno, čeprav ni bilo eksplicitno prepovedano po predpisih.

Na človeški faktor in težavo korporativnega upravljanja v Sloveniji je opozoril tudi s primerjavo poslovanja tujih in domačih bank, ko so v istem okolju tuje banke ustvarjale dobiček, domače pa izgubo.

Kritičen je bil do poročila KPK o NLB. Zadevo Korn Ferry je kot nadzornik nasledil. “Kako se je delalo, kaj se je delalo, da so zapisniki izginili, ne bi govoril o tem,” je dejal.

KPK sicer v zaključnem poročilu ugotavlja kršenje temeljnih pravil skrbnega ravnanja. Poročilo med drugim opozarja na prekoračitev pristojnosti, plačilo storitev, ki v pogodbi sploh niso bile določene, plačevanje računov brez priloženih specifikacij, dvojno plačilo iste storitve. Ni pa KPK potrdila domnevno koruptivnih ravnanj predsednika uprave NLB Janka Medje v povezavi z najemom Korn Ferry.

Donedavno vodstvo KPK je poročilo o NLB in Korn Ferry dolgo časa pripravljalo in napovedovalo, da je že končano, objavilo pa ga je šele konec marca, tik pred odhodom s funkcije.

V NLB so v odzivu na Arharjev odstop zapisali, da je vmešavanje politike v delovanje banke nedopustno ravnanje, ki je v nasprotju z zavezami države do Evropske komisije v postopku odobritve državne pomoči banki. Ena od zavez je tudi ta, da se politika umakne iz upravljanja banke.

V banki so ponovili, da je nadzorni svet upravi na četrtkovi seji izrazil vso podporo pri njenih prizadevanjih in da NLB posluje stabilno in dosega zastavljene načrte.

Nadzorni svet po navedbah NLB deluje nemoteno, naloge predsednika je prevzel Arharjev namestnik Gorazd Podbevšek.

Slovenska odškodninska družba (Sod), ki upravlja s kapitalskimi naložbami države, popoldne uradno še ni bila seznanjena z odstopom predsednika nadzornega sveta NLB in razlogi zanj. Kot je napovedala, bodo sklicali skupščino in zagotovili ustrezno dopolnitev nadzornega sveta.

Minister za finance Uroš Čufer, ki je na sejo odbora prišel na povabilo članov odbora po Arharjevi napovedi odstopa, poteze predsednika nadzornega sveta NLB ni želel komentirati, ker da o tem ni bil seznanjen in se z Arharjem še ni pogovoril.

Minister pa je povedal, da je mogoče nekoliko nenavadno, da DZ razpravlja o uslužbencu NLB na drugi ali tretji ravni. “To se vam mogoče ne zdi nenavadno, ampak DZ je pomemben, političen organ in kdor ni navajen vsega tega rituala, bi lahko to razumel kot obliko pritiska. Čeprav vi to vidite kot navadno legitimno raziskovanje in pojasnjevanje, lahko marsikdo to interpretira kot vmešavanje in bolj ali manj subtilno obliko političnega pritiska na korporativno upravljanje in njihove posege,” je članom odbora dejal Čufer. (sta)

France Arhar