Zapletene razmere v Ukrajini. Svetovne sile vedno bolj razdvojene
Svetovni voditelji nadaljujejo ostre besedne izmenjave o ukrajinski krizi. Ruski predsednik Vladimir Putin vztraja, da so proruske oblasti na polotoku Krim legitimne. Ameriški predsednik Barack Obama in drugi zahodni voditelji zahtevajo omejitev ruskih vojaških sil na Krimu. Po Ukrajini pa so potekali shodi nasprotujočih si strani.
Regionalna vlada Krima, ki si prizadeva za izvedbo referenduma o odcepitvi polotoka od Ukrajine in priključitvi Rusiji, je legitimna sila, je Putin po navedbah iz Kremlja danes po telefonu povedal britanskemu premieru Davidu Cameronu in nemški kanclerki Angeli Merkel. Zatrdil je še, da krimske oblasti delujejo v skladu z mednarodnim pravom pri zaščiti interesov prebivalcev Krima.
Zapletene razmere v Ukrajini in načrti za izvedbo referenduma o priključitvi Krima Rusiji, ki je načrtovan za 16. marec, so bili v ospredju današnjih telefonskih pogovorov. “Kljub obstoječim razlikam v ocenah stanja v Ukrajini sta obe strani izrazili skupen interes za pomirjanje napetosti in čimprejšnjo normalizacijo razmer na polotoku,” se je glasilo sporočilo iz Kremlja.
Medtem Velika Britanija ocenjuje, da je rusko posredovanje na Krimu napaka. Britanski zunanji minister William Hague je namreč dejal, da bi lahko Moskvo zadele resne gospodarske posledice, če ne bo diplomatske rešitve krimske krize. A Putin je danes Cameronu zagotovil, da si želi najti diplomatsko rešitev, so sporočili iz Cameronovega urada.
Putin in ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa bosta v ponedeljek razpravljala o oblikovanju kontaktne skupine za začetek neposrednih pogovorov z Ukrajino, kot to zahtevajo zahodne sile, so še sporočili iz Downing Streeta.
Ameriški predsednik Obama pa je govoril z voditelji več evropskih držav. Iz Bele hiše so sporočili, da so se z voditelji Velike Britanije, Francije, Italije in treh baltskih držav strinjali, da mora Rusija umakniti svoje vojake na Krimu v oporišča ter dovoliti prihod mednarodnih opazovalcev na polotok. “Voditelji so jasno povedali, da bo Rusijo nadaljnje kršenje mednarodnega prava izoliralo od mednarodne skupnosti,” so še sporočili iz Bele hiše.
Cameron, francoski predsednik Francois Hollande in italijanski premier Matteo Renzi so se z Obamo v ločenih pogovorih tudi strinjali, da je referendum o odcepitvi Krima od Ukrajine nezakonit. Podobno prepričanje je v pogovoru s Putinom izrazila tudi Merklova. A predsednik proruskega parlamenta na Krimu Vladimir Konstantinov je v soboto dejal, da bo regija do konca meseca zagotovo postala del Rusije.
Ameriški državni sekretar John Kerry se je v soboto po telefonu pogovarjal z ruskim kolegom Lavrovom. Opozoril ga je, da bi s sprejetjem korakov za priključitev Krima k Rusiji in nadaljnjim stopnjevanjem vojaških napetosti “zaprli ves prostor za diplomacijo”, so sporočili iz State Departmenta.
Ukrajinski začasni premier Arsenij Jacenjuk pa je danes sporočil, da bo odpotoval v ZDA, kjer se bo v Beli hiši v sredo sestal z Obamo na pogovorih o končanju ukrajinske krize in spora z Rusijo.
Medtem ko so si svetovni voditelji izmenjevali ostre besede glede krize, se je danes po Ukrajini več tisoč ljudi odpravilo na ulice, da bi se udeležili tako proruskih kot tudi protiruskih protestov zaradi spora glede Krima.
V Ukrajini danes obeležujejo 200. obletnico rojstva pesnika Tarasa Ševčenka, ki je zasnoval moderno ukrajinščino in idejo o Ukrajini kot državi. Njemu v čast so pripravili patriotske shode v Kijevu, v znak nasprotovanja politiki Rusije pa tudi v krimskih mestih Sevastopol in Simferopol.
Jacenjuk je na shodu v Kijevu obljubil, da Ukrajina Rusiji ne bo odstopila niti delčka svojega ozemlja. Več tisoč zbranih ljudi na kijevskem Trgu neodvisnosti pa je nagovoril tudi nekdanji ruski naftni mogotec Mihail Hodorkovski, oster kritik Kremlja, ki je zatrdil, da so odstavljene ukrajinske oblasti s predsednikom Viktorjem Janukovičem na čelu po sporazumu z ruskimi oblastmi poskušale brutalno zatreti protivladne proteste.
V Sevastopolu so se na protestih spopadle prokijevske in promoskovske skupine. Približno 100 proruskih protestnikov je napadlo okrog 20 ljudi, ki so varovali proukrajinski shod, na katerem je sodelovalo okrog 200 ljudi.
V krimski prestolnici Simferopol so nasprotno shodi obeh strani minili mirno. Na protestu za ukrajinsko celovitost se je sicer zbralo okrog 1000 ljudi, na shodu za priključitev Rusiji pa 10.000. Tudi v mestu Doneck na vzhodu Ukrajine, kjer je podpora Rusiji velika, so se zbrali proruski aktivisti. (Tomaž Murkovič, sta)
Na Krimu še vedno pretežno prisotna vojska brez slehernih oznak