Spremembe pokojninske in delovnopravne reforme bodo znane konec marca

Poročilo o učinkih pokojninske reforme bo vsebovalo podatke na področju ključnih ciljev, ki so si jih zadali in se nanašajo na dolžino pokojninske dobe, dejansko upokojitveno starost, število novih upokojencev in višino pokojnine, je za STA pojasnil generalni direktor direktorata za pravice iz dela na ministrstvu Peter Pogačar.

Na podlagi podatkov iz poročila bodo po njegovi napovedi začeli pripravo bele knjige na področju pokojninskega zavarovanja.

Pogačar ob tem napoveduje, da bo bela knjiga podlaga za razpravo o pokojninskem sistemu po letu 2020. “Če hočemo pripraviti resno reformo, moramo začeti razpravo čim prej, da bo ta lahko široko družbeno zasnovana. Reforma naj bi bila potem sprejeta v letu 2018 in nikakor ne prej. Zdaj želimo le podati pregled stanja, predloge za naprej in na tej podlagi sprožiti široko družbeno razpravo,” je pojasnil.

Ob tem je spomnil, da so reformo iz leta 2012 sprejeli v soglasju s socialnimi partnerji in je nekoliko milejša, kot bi lahko bila, je ob tem spomnil Pogačar. “Vsak kompromis ima svojo ceno in zato učinki zagotovo ne bodo takšni, kot bi bili, če bi sledili prvotnemu predlogu vlade,” je opozoril.

Dodal je, da z njo niti niso nameravali načrtovati učinkov za čas po letu 2020. Tudi zato bo najpozneje v letu 2019 ali 2020 neizogibna nova reforma, “če želimo še naprej zagotavljati stabilnost sistema in dostojne pokojnine”, je napovedal.

Pokojninska reforma, ki jo predstavlja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in je zaostrila upokojitvene pogoje, je začela veljati 1. januarja 2013.

Tudi poročilo o učinkih reforme trga dela bo končano do konca meseca, pripravlja pa jo delovna skupina na čelu s Pogačarjem in Alenko Kajzer z Urada za makroekonomske analize in razvoj.

Ugotoviti želijo, ali učinki reforme trga dela sledijo tistim, ki so si jih zadali. “Želimo videti, ali se je v praksi povečalo zaposlovanje za nedoločen čas in zmanjšalo zaposlovanje za določen čas ali če se je vsaj skrajšal čas zaposlitve za določen čas,” pravi Pogačar.

Prav tako bo v poročilu po njegovih besedah zajet rezultat ankete med kadrovskimi delavci o tem, kaj zanje pomeni novi zakon o delovnih razmerjih, ali se je po njihovih ugotovitvah fleksibilnost povečala in ali so postopki odpuščanja lažji.

“Zanimiv bo tudi podatek, kako so socialni partnerji s kolektivnimi pogodbami na podlagi novega zakona uredili vprašanja, kjer zakon izrecno napotuje na možnost drugačne ureditve v kolektivnih pogodbah,” pravi Pogačar.

Prav tako bodo vključeni podatki inšpektorata za delo med drugim o tem, ali so se kršitve zmanjšale, kako potekajo sodni postopki in koliko je delovnih sporov, pravi.

Reforma trga dela, ki vključuje zakon o delovnih razmerjih in novelo zakona o urejanju trga dela, je začela veljati 12. aprila 2013. Z reformo so želeli zmanjšati segmentacijo in povečati prožnost trga dela ter izboljšati položaj mladih in konkurenčnost gospodarstva. (sta)

Slika je simbolična