Ne – kazenskemu zakoniku, ne – integralnemu besedilu Zdravljice, ne – medicinski rabi konoplje, da pa za kranjsko čebelo…

DZ je danes z 28 glasovi za in 47 proti zavrnil sklep o primernosti predloga dopolnitve kazenskega zakonika za nadaljnjo obravnavo ter s tem končal njegovo zakonodajno pot. Predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) je predvideval, da kaznivo dejanje umora ne bi zastaralo. Predlog so podprle le opozicijske poslanske skupine.

Cilj predlaganih dopolnitev je bil uveljavljanje ustavnih načel nedotakljivosti človekovega življenja in pravice do osebnega dostojanstva in varnosti. Predlagatelji so dopolnitve utemeljevali tudi v luči delovanja nekdanje Službe državne varnosti.

V sredini razpravi so se poslanci koalicije in opozicije sicer strinjali glede načela nedotakljivosti človeškega življenja, ne pa tudi o predlogu SDS. Koalicijski poslanci so tako opozarjali na prepoved retroaktivnosti. Za storilca kaznivega dejanja se namreč uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja.

Iz istega razloga je predlogu nasprotovala tudi vlada, je pa državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj ob tem napovedala, da bo vlada predlog preučila, ko bo spreminjala kazenski zakonik.

Z 24 glasovi za in 46 proti je DZ tudi zavrnil sklep o primernosti predloga novele zakona o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi za nadaljnjo obravnavo. SDS je želela z zakonskim predlogom kot himno uzakoniti celotno Zdravljico. Predlog je med sredino obravnavo naletel na odklonilno stališče tako vlade kot koalicijskih strank.

Veljavni zakon kot himno določa sedmo kitico Zdravljice, kar pa je po mnenju SDS v očitnem neskladju z ustavo. Vlada je zavrnila trditev SDS, da veljavni zakon ne sledi ustavi in da ustava kot himno nedvoumno določa celotno Zdravljico.

Zakonski predlog SDS je prinesel tudi dopustno izjemo, to je izvedbo himne v skrajšani obliki, če objektivne okoliščine ne bi dopuščale izvedbe celotne Zdravljice. Skrajšana oblika bi obsegala drugo in sedmo kitico Zdravljice v tem vrstnem redu.

Novela pa je tudi opredelila, da je vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov strogo prepovedano in mora biti strogo sankcionirano.

Iz vrst koalicije je bilo v sredo slišati očitek, da je SDS pri pripravi zakonskega predloga negirala mnenje stroke, himno pa podredila svojim dnevnopolitičnim potrebam.

Koalicija je tudi opozorila, da se je pravi namen novele pravzaprav skrival v določbi, ki se je nanašala na prepoved poveličevanja totalitarnih režimov, z njo pa da naj bi SDS ponovno odpirala ideološke teme.

Državni zbor je danes z veliko večino glasov sprejel sklepa, da predloga zakonov o samozdravljenju in o konoplji nista primerna za nadaljnjo obravnavo. Zakonski dvojček je v parlamentarno proceduro skupaj s podpisi volivcev vložil Slovenski konopljin socialni klub. Proti zakonskima predlogoma so se izrekle vse poslanske skupine.

Pod zakon o samozdravljenju se je podpisalo okoli 8800 državljanov. Zakon je predvidel, da bi se lahko vsak sam odločal, s katerimi zdravili in zdravilnimi rastlinami se bo zdravil, v ta namen pa bi imel pravico gojiti katerokoli rastlino, v kolikor je ne bi prodajal. Predlagatelji so se z zakonom lotili tudi vprašanja obveznega cepljenja proti nalezljivim boleznim.

Zakon o konoplji pa bi dovolil uporabo konoplje v industrijske in zdravstvene namene. Dovoljeno bi bilo tudi gojenje konoplje v omejenih količinah za lastne potrebe. Slovenski konopljin socialni klub je v tem primeru pod zakonski predlog uspel zbrati več kot 11.000 podpisov podpore.

Tudi vlada in ministrstvo za zdravje sta odrekla podporo obema zakonskima predlogoma. Kot je med torkovo obravnavo dejala ministrica Alenka Trop Skaza, zakonski dvojček nejasno opredeljuje pojem samozdravljenja. Ministrica je zakonu o samozdravljenju očitala tudi nesistemski in pravno neustrezen poseg v že veljavno zakonodajo, ki je usklajena z zakonodajo EU.

Trop Skaza je tudi opozorila, da ima promocija konoplje kot povsem neškodljive zdravilne rastline zlasti med mladimi številne negativne posledice za zdravje. Po njenih besedah navedbe predlagateljev o zdravilnosti konoplje ostajajo brez resne strokovne utemeljitve.

Tudi odbor DZ za zdravstvo je 19. februarja ocenil, da predloga zakonov o samozdravljenju in o konoplji nista primerna za nadaljnjo obravnavo, hkrati pa je ministrstvu za zdravje predlagal, naj v sodelovanju s strokovno javnostjo in civilno družbo preuči možnost ustreznejše zakonske ureditve uporabe konoplje v zdravstvene in druge namene.

Je pa DZ danes sprejel resolucijo o zaščiti kranjske čebele (in podprl zakon o inšpekciji dela) , katere cilja sta ohraniti pasemsko čistost kranjske čebele ob ohranitvi obstoječe pestrosti ter enakomerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po vsej Sloveniji.

Resolucija bo dopolnila obstoječe ukrepe za čebelarstvo z dolgoročnim ciljem ohraniti kranjsko čebelo v Sloveniji tudi za prihodnje rodove čebelarjev.

Podpora čebelarstvu na vseh ravneh je ena od prednostnih nalog ministrstva za kmetijstvo, je v torek ob obravnavi resolucije v DZ dejala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. Kranjska čebela je v Sloveniji zaščitena kot avtohtona pasma, zakonodaja ureja tudi njeno posebno varstvo, resolucija pa predstavlja odgovor na izzive, s katerim se sooča sodobno čebelarstvo, je dodala.

Ker je nujno, da se ohrani populacijo kranjske čebele v Sloveniji ter vzpostavi pogoje, ki jo bodo varovali pred pritiski sosednjih ras čebel, je prvi cilj resolucije ohraniti pasemsko čistost kranjske čebele ob ohranitvi obstoječe pestrosti.

Drugi cilj pa je ohraniti enakomerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po vsej Sloveniji. V državi naj bi imeli najmanj 150.000 čebeljih družin, zato je treba omogočiti kar največje izkoriščanje čebeljih paš, zmanjšati izgube čebeljih družin zaradi bolezni, zagotoviti trajno zdravstveno varstvo in nadzor nad stanjem čebeljih družin ter spodbuditi ljudi k čebelarjenju.

Kot rečeno je DZ danes tudi podprl DZ s 77 glasovi zakon o inšpekciji dela, ki zasleduje cilj povečati učinkovitost delovne inšpekcije in je eden od ukrepov v boju zoper sivo ekonomijo. Večina poslancev se je v torek strinjala, da predlagane rešitve ustrezno naslavljajo tudi problem kadrovske podhranjenosti Inšpektorata RS za delo.

Zakon je predvsem tehnično-organizacijski predpis, ki ureja organizacijske in postopkovne zadeve Inšpektorata RS za delo.

Prenovljen zakon je nastal na podlagi analize izvajanja obstoječega zakona in njegovih določb. Ta je pokazala na težave pri razmejitvi pristojnosti med inšpektoratom in drugimi organi, na neusklajenost aktualnih zakonov o inšpekciji dela in o inšpekcijskem nadzoru ter na prenizko število delovnih inšpektorjev.

Med vsebinskimi novostmi je vzpostavitev sveta inšpekcije dela, to je tripartitnega strokovnega posvetovalnega organa, katerega naloga bo sprejemanje stališč in priporočil za učinkovitejše delovanje inšpekcije dela. Člani sveta, ki jih bo za mandat petih let imenoval minister, pristojen za delo, bodo iz vrst vlade, delodajalcev in sindikatov.

Poleg tega zakon uvaja institut strokovnega pomočnika, ki bo razbremenil inšpektorja administrativnih del in bo lahko opravljal tudi nekatere enostavnejše naloge v okviru inšpekcijskega nadzora.

Zakon, ki je šel skozi drugo obravnavo v torek, je prepričal večino poslanskih skupin, naklonjenost pa je bila posebej izražena uvedbi instituta strokovnega pomočnika, ki da bo pomenila nujno okrepitev inšpektorata.

Prav tako so poslanci sprejeli noveli zakonov o javnem naročanju, s katerima se bodo postopki oddaje poenostavili ter omogočili hitro oddajo naročil po zadnji ujmi. Kadar gre za nujno javno naročilo, bo lahko naročnik pogodbo o oddaji javnega naročila sklenil nemudoma, torej brez obdobja mirovanja, v katerem lahko ponudniki običajno vložijo zahtevke za revizijo.

Na podlagi te izjeme bo mogoče hitro oddati in izvesti naročila, če so zaradi posledic vremenske ujme nujno potrebna za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oz. življenje ali za preprečitev nastanka neposredne grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči.

To bo veljalo tako v primeru, da so potrebe po javnem naročilu že nastale, kot tudi če šele bodo. “S tem ukrepamo tudi preventivno,” je dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko in dodal, da na tak način javna naročila ne bodo ovira za preventivno ukrepanje v primeru naravnih nesreč.

Vlada je sicer začela spremembe zakona o javnem naročanju ter zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev pripravljati še pred februarjem, ko je Slovenijo za več dni ukleščila ledena ujma. Kot je dopoldne v razpravi pojasnil Mavko, gredo spremembe na račun poenostavitev, na račun manj birokratskih zahtev in uvedbe obsežnejšega skupnega javnega naročanja. “To zagotovo prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti,” je dejal.

Noveli, ki se v največji meri nanašata na naročila manjših vrednosti, tako prinašata ukinitev postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi, nadomestitev doslej obveznega soglasja nadzornega organa oz. vlade z obveznim obveščanjem ter možnost spremembe ponudbe, če gre za odpravo formalne pomanjkljivosti ali napak ponudb, ki so jih morali naročniki doslej kot nepopolne izločiti.

Iz zakona se črta odstavek, ki od ponudnika zahteva, da v ponudbi predloži izjavo o poravnanih obveznostih do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) temu nasprotujejo in pravijo, da gre za nedopusten poseg v minimalno varstvo podizvajalcev, ki žal še vedno vse prevečkrat ostajajo praznih rok in brez plačil s strani glavnih izvajalcev pri javnih naročilih.

Ravno zaradi vseh zlorab, ki so se dogajale v preteklosti v odnosu do podizvajalcev, ob tem v OZS navajajo primera Vegrada in SCT, je določba, da mora ponudnik v ponudbi predložiti izjavo o poravnanih vseh zapadlih obveznostih do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja po njihovem mnenju nujna.

Noveli določata tudi obvezno skupno javno naročanje v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je država, kar je po Mavkovih besedah pomembno zlasti za področje zdravstva.

Ker vlada ugotavlja, da naročniki pogosto zahtevajo nesorazmerne in celo pretirane zahteve glede finančnih zavarovanj pri javnem naročanju, pa se uvaja tudi pravna podlaga za sprejetje podzakonskega akta, ki bo uredil to področje.

Že na začetku je DZ soglasno (kar se zgodi izjemoma redko)  s 75 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o vojnih invalidih. Novela, ki jo je vlada poslala v obravnavo po skrajšanem postopku, črta starostni pogoj za uveljavitev pravice do družinske invalidnine, ki jo vdove po padlih borcih v vojaški agresiji na Slovenijo leta 1991 uveljavijo kot samostojne uživalke.

Kot je v torek v DZ pojasnila ministrica za delo, družin, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, pojem samostojne uživalke pomeni, da lahko vdova uveljavi družinsko invalidnino neodvisno od tega, ali se skupni otroci redno šolajo ali ne, ter brez zahtevanega pogoja starosti 55 let ali trajne popolne nezmožnosti za delo.

Kopač Markova je tudi opozorila na pogoj, da so vdove živele s padlim borcem v skupnem gospodinjstvu vsaj zadnje leto pred njegovo smrtjo. Novela se nanaša le na štiri vdove, zato bodo njene finančne posledice na proračun majhne. Vdova je upravičena do družinske invalidnine v mesečnem znesku 464 evrov, kar glede na število upravičenk pomeni približno 22.000 evrov letno.

Med torkovo obravnavo je sicer opozicija opozorila na stališče zakonodajno-pravne službe DZ, da novela daje bolj ugoden položaj le zakoncem padlih borcev, ne pa zakoncem umrlih vojaških invalidov in drugih oseb, ki so umrle zaradi posledic bolezni, dobljene pri opravljanju vojaških dolžnosti v vojaški agresiji na Slovenijo leta 1991.

Na vladni predlog novele zakona o vojnih invalidih ni bilo vloženo nobeno dopolnilo.

Na svoj račun je prišla tudi usoda  Kobilarne Lipica, ki je v zvezi z njo potrdil novelo zakona  s 48 glasovi za in enim proti , ta med drugim sledi priporočilom glede ločevanja opravljanja javne službe in gospodarske dejavnosti. V torkovi drugi obravnavi je bilo sicer tako na koalicijski kot na opozicijski strani zaznati razočaranje zaradi pomanjkanja vizije.

Novela sledi usmeritvam računskega sodišča. Skladno s tem med drugim črta določbo, ki je kobilarni doslej omogočala ustanavljanje družb z omejeno odgovornostjo, kot je družba Lipica Turizem. Poleg tega spremenjen zakon omogoča oddajo nepremičnin, ki se ne uporabljajo za izvajanje javne službe in so namenjene za gostinsko-hotelirsko dejavnost, prek javnega razpisa.

V noveli je opredeljena organizacija javnega zavoda Kobilarna Lipica, ki ga bosta sestavljali enota kobilarna, ki bo opravljala javno službo, in enota turizem, ki bo tržila produkte na trgu. Opredeljeni so tudi organi upravljanja, in sicer bodo to direktor, sedemčlanski svet in petčlanski strokovni svet.

Poleg tega se z novelo širi plemensko jedro črede lipicancev, in sicer bo v kobilarni vsaj 80 plemenskih kobil, medtem ko jih mora biti po veljavnem zakonu vsaj 48, povišali pa bodo tudi število klasičnih rodov kobil s sedanjih 16 na 17.

Tako v koalicijskih kot v opozicijskih vrstah je bilo v torek slišati, da je novela premalo ambiciozna in da zgolj odpravlja pomanjkljivosti, ki jih je zaznalo računsko sodišče. Vizije, kako in kaj v prihodnje s Kobilarno Lipico, pa naj ne bi vključevala. (sta)