Kronologija ukrajinske krize
Čeprav je še sredi februarja kazalo, da se kriza v Ukrajini umirja, je ponovno razplamenela. Odstavili so predsednika Viktorja Janukoviča, v pretežno ruskih predelih države so se razširili protesti proti novim oblastem. V igro se je vključila Rusija, Ukrajina pa se je sedaj znašla med dvema ognjema – Zahodom in Rusijo. Sledi kronologija dogajanja.
18. februar – V Kijevu izbruhne nasilje med proevropskimi protesti, na katerih približno 20.000 demonstrantov zahteva, da naj Janukovič izgubi ključna pooblastila. Protestniki se spopadejo z varnostnimi silami na Trgu neodvisnosti.
20. februar – Policija se na vedno bolj nasilne protestnike odzove z orožjem. V treh dneh je bilo po uradnih podatkih ubitih 82 ljudi, od tega 15 policistov.
21. februar – Janukovič in opozicija zaradi pritiskov zunanjih ministrov EU podpišejo dogovor, ki naj bi končal politično krizo v državi. Janukovič napove predčasne predsedniške volitve in oblikovanje nove vlade enotnosti. Ukrajinski parlament sprejme zakon o povrnitvi Ukrajine k ustavi iz leta 2004, s čimer se zmanjšajo pooblastila predsednika na račun vlade in parlamenta. Parlament sprejme tudi zakon o amnestiji za aretirane protestnike.
22. februar – Janukovič pobegne iz Kijeva in opozicijo obtoži udara. Odstopi predsednik ukrajinskega parlamenta Volodimir Ribak, nadomesti ga Oleksandr Turčinov, zaveznik zaprte opozicijske voditeljice Julije Timošenko. Verhovna rada odstavi Janukoviča in izglasuje izpustitev Timošenkove iz zapora.
23. februar – Parlament izvoli Turčinova za začasnega predsednika.
24. februar – Ukrajina Zahod zaprosi za 25 milijard evrov pomoči, da bi se rešila gospodarskega kolapsa. Rusija medtem podvomi v legitimnost ukrajinskega vodstva.
25. februar – Verhovna rada Mednarodno kazensko sodišče pozove k preganjanju Janukoviča za množični umor protestnikov v Kijevu.
26. februar – Ruski predsednik Vladimir Putin zaukaže preverjanje pripravljenosti vojaških enot na območjih blizu Ukrajine. V Simferopolu, prestolnici pretežno ruskega polotoka Krim, se proruski protestniki spopadejo s podporniki začasnih oblasti.
27. februar – Proruski izgredniki zasedejo poslopja regionalnega parlamenta in vlade v Simferolu. Turčinov zabiča, da bi kakršenkoli premik ruskih sil iz njihovih baz na Krimu predstavljal “vojaško agresijo”. ZDA medtem začasnim ukrajinskim oblastem izrečejo polno podporo. Verhovna rada potrdi proevropskega Arsenija Jacenjuka za začasnega premiera.
28. februar – Nove ukrajinske oblasti po lastnih navedbah ponovno prevzamejo nadzor nad dvema krimskima letališčema, ki so jih zavzele proruske skupine. Janukovič se v Rusiji prvič po pobegu pojavi v javnosti in zatrdi, da je še vedno legitimni predsednik Ukrajine. Ameriški predsednik Barack Obama izrazi skrbi nad poročili o ruski vojaški aktivnosti v Ukrajini in opozori pred kršenjem suverenosti države.
1. marec – Iz Moskve sporočijo, da bi lahko na Krim poslali omejeno število vojakov, da tako zagotovijo varnost svojih državljanov in svoje črnomorske flote. Obama Putinu da vedeti, da je Moskva kršila mednarodno pravo in da lahko računa na povračilne ukrepe.
2. marec – Ameriški državni sekretar John Kerry Rusiji zagrozi z izgubo mesta v skupini držav G8 in poslabšanjem odnosov z ZDA. Jacenjuk Rusiji očita vojno napoved. Ukrajinska vojska razglasi stanje polne pripravljenosti in začne z mobilizacijo rezervistov. Vodja krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov napove, da bodo na Krimu 30. marca izvedli referendum o neodvisnosti od Ukrajine. (tom/mlj, sta)