EU Rusiji: Spoštovanje teritorialne suverenosti Ukrajine ali sankcije
Če Moskva ne bo pripravljena na diplomatske pogovore, so sankcije neizogibne, je ob prihodu na izredni vrh EU o Ukrajini opozorila nemška kanclerka Angela Merkel. Litovska predsednica Dalia Grybauskaite pa je opozorila, da EU še ni dojela, kaj se dogaja – da Rusija na novo riše meje, določene po drugi svetovni vojni.
Voditelji članic unije bodo zaradi ruske nepripravljenosti na diplomatske pogovore danes preučili možnost različnih sankcij proti Rusiji, je povedala Merklova.
Že zunanji ministri unije so v ponedeljek zagrozili s sankcijami Rusiji, če ne bo takoj in konkretno ukrepala za zmanjšanje napetosti v Ukrajini.
Sankcije, ki jih preučuje unija, so zamrznitev pogovorov o vizumski liberalizaciji in o novem sporazumu o odnosih med stranema ter usmerjene ukrepe, torej prepoved potovanj v unijo in zamrznitev premoženja.
Francoski predsednik Francois Hollande je menil, da je treba čim bolj pritisniti na Rusijo s ciljem zmanjšati napetosti in odpreti pot dialogu. Uvedba sankcij je ena od možnosti, je dodal.
Hollande je 28 članic unije tudi pozval, naj “govorijo na enak način, z enako odločenostjo in z enakimi cilji”. “Če bo Evropa združena, bo koristna,” je poudaril.
Tudi britanski premier David Cameron se je zavzel za “zelo jasno sporočilo” vrha unije ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da je to, kar se je zgodilo, nesprejemljivo in bo imelo posledice.
Če bo Rusija nadaljevala s takšnimi dejanji, pa bo to še bolj nesprejemljivo in bo moralo imeti še več posledic, je opozoril Cameron in poudaril, da EU mora pomagati Ukrajini, ki pomoč nujno potrebuje.
Litovska predsednica pa je opozorila, da poskuša Rusija na novo določiti meje v Ukrajini, postavljene po drugi svetovni vojni, ter da Evropa še vedno ni dojela, kaj se dogaja in kako resne so razmere.
Grybauskaitejeva je ostro obsodila “brutalno agresijo” Rusije proti Ukrajini ter opozorila: “Po Ukrajini bo prišla na vrsto Moldavija, po Moldaviji katera druga država.” V nevarnosti je po njenih besedah tudi baltska regija.
Predsednica Litve, bivše sovjetske republike, je še opozorila, da bi bilo treba ukrepati takoj, a da danes ne pričakuje kakšne hitre akcije.
Slovenija se je in se bo še naprej zavzemala za reševanje krize v Ukrajini po mirni poti, s političnim dialogom, saj bi bilo vse ostalo bistveno slabše, pa je poudarila predsednica vlade Alenka Bratušek.
Voditelji članic EU se danes v Bruslju sestajajo na izrednem sestanku, sklicanem zaradi zaostrovanja razmer v Ukrajini po ruski odobritvi možnosti vojaškega posredovanja v državi.
Pričakovati je potrditev in predvidoma zaostritev sporočil, ki so jih pred nekaj dnevi posredovali zunanji ministri unije: ostro obsodbo ruske kršitve ozemeljske celovitosti Ukrajine, poziv k takojšnjemu umiku ruske vojske na izhodiščne položaje v oporiščih na Krimu in k mirnemu reševanju krize ter grožnja s sankcijami, če ne bo odziva na te pozive.
Pričakuje se tudi potrditev svežnja finančne in gospodarske pomoči Ukrajini, ki ga je v sredo predlagala Evropska komisija: najmanj enajst milijard evrov v prihodnjih letih iz proračuna EU in od finančnih institucij v EU.
Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je v ponedeljek na kriznem sestanku v Bruslju poudaril, da se Slovenija odločno zavzema za politični dialog in nasprotuje sankcijam, ker bi lahko te ogrozile diplomatska prizadevanja za rešitev krize in imele negativne posledice za slovensko gospodarstvo. (sta)
Države EU so pobarvane modro