Žmavcu zelena luč v pristojni komisiji DZ

Žmavc je član koalicijske stranke DeSUS. S politiko se je doslej ukvarjal predvsem na lokalni ravni, med drugim je bil župan Ptuja. Na položaju ministra bo nasledil Tino Komel iz PS, ki je morala ta položaj zapustiti na račun strankarskih usklajevanj znotraj koalicije – da je lahko DeSUS ohranil dva resorja v vladi, potem ko se je odpovedal zdravstvenemu.

Način, na katerega prihaja v vlado, je bil po pričakovanjih tudi del današnje razprave v komisiji, a kot je po uspešno zaključeni predstavitvi novinarjem zatrdil Žmavc, je on sam glede tega “neobremenjen”, bil je pač neka “kompromisna rešitev”. V minulih dneh se je ukvarjal predvsem s tem, kako svoje poglede na vodenje urada predstaviti matični komisiji, in tudi če bo potrjen kot minister, se bo posvetil delu za naprej in ne bo gledal nazaj.

Na novinarsko vprašanje, ali vidi svojo vlogo v vladi prvenstveno kot minister za Slovence v tujini ali bo bolj “drugi glas DeSUS na sejah vlade”, je odvrnil, da bo “enakopraven član vlade”, ki bo budno spremljal vse ukrepe vlade, obenem pa zagovarjal stališča svojega urada.

V današnji predstavitvi svoje kandidature je Žmavc izpostavil, da bo v čim večji meri nadaljeval delo svojih predhodnikov, saj se zaveda, da je kontinuiteta ključna za doseganje dolgoročnih ciljev. Člani komisije so to pozdravili, nekateri, med njimi Franc Pukšič (SLS), pa obenem opozorili na sporne kadrovske menjave, ki naj bi jih na uradu izvedla Komelova.

Kot prioritetno nalogo je Žmavc izpostavil predvsem večji poudarek na gospodarskem sodelovanju s Slovenci v tujini, med katerimi so številni uspešni posamezniki, katerih potencial velja izkoristiti. V tej luči je napovedal tesno sodelovanje še posebej z zunanjim in gospodarskim ministrstvom, saj je to po njegovem ključno pri vodenju dobre gospodarske diplomacije.

Ko je govoril o gospodarskem povezovanju je med drugim dejal, da je treba videti, “kaj lahko tujci naredijo za Slovenijo”. Potem ko ga je Ljudmila Novak (NSi), bivša ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, okarala, da ne gre za tujce, ampak za naše rojake v tujini, se je hitro popravil, češ da je šlo zgolj za “lapsus”.

Poseben poudarek želi Žmavc nameniti tudi mladim Slovencem v tujini in temu, kako pri njih vzbuditi interes za domovino ter kako nanje prenesti narodno zavest, ki jo čutijo starejše generacije. To bo po njegovem zahtevalo nove vsebine in oblike sodelovanja.

Med ključnimi nalogami vodenja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je izpostavil tudi delo na spremembi zakona o Slovencih v zamejstvu in po svetu ter na krovni strategiji odnosov s Slovenci zunaj meja, ki jo želi predvsem narediti bolj operativno.

Kakšnih konkretnih prioritet in projektov, ki jih želi izvesti, danes ni napovedal. Kot manjšino, ki je v najslabšem položaju, je izpostavil Slovence v Porabju, medtem ko je slovensko manjšino na Hrvaškem – ta mu je očitno, glede na to da prihaja s Ptuja, najbližje – izpostavil kot tisto, kjer je še veliko prostora za krepitev sodelovanja.

“Lapsus” je Žmavcu ušel tudi, ko je govoril o manjšini na Madžarskem, saj je med drugim pohvalil dejstvo, da se končno gradi pomembna cesta Verica-Gornji Senik. Kot ga je spomnil Laszlo Göncz, je ta že zgrajena.

Poslanci iz vrst SDS so v razpravi, ki je sledila kandidatovi predstavitvi, predvsem kritizirali samo menjavo na čelu urada, do katere prihaja zaradi “političnih preigravanj” v koaliciji, medtem ko kandidata niti niso posebej napadali.

Kot se je izrazila Mateja Pučnik (SDS), je “nedopustno in neprimerno” delati takšne menjave ter “lomiti politična kopja na plečih naših rojakov v zamejstvu in po svetu”. Kandidata ne bomo podprli, je napovedala, a dodala, da “ne nastopamo proti gospodu Žmavcu, saj ga navsezadnje niti ne poznamo”.

Večina članov komisije je priznala, da je po eni strani dobro, da je Žmavc gospodarstvenik in človek prakse, vendar pa ne sme pozabiti, da bo njegova ključna naloga vendarle krepitev slovenstva med rojaki v tujini.

Novakova ga je poleg tega opozorila, da je vodenje odnosov s Slovenci v tujini lahko zelo delikaten posel, saj med njimi obstajajo velike razlike in delitve.

Kot je še dejala, mnogi zmotno mislijo, da o manjšini veliko vedo že zato, ker živijo blizu meje. Te besede so verjetno letele tudi na to, da je Žmavc kot svoje izkušnje izpostavil stike, ki jih je kot ptujski župan v 90. letih gojil z občinami na avstrijskem Koroškem in v hrvaškem Međimurju.

Poslanec SDS Franc Breznik se je vprašal, ali lahko Žmavc kot “človek prejšnjega sistema” uživa zaupanje Slovencev, ki so večinoma prav zaradi tega sistema odšli iz Slovenije, kar je Žmavc zavrnil z besedami, da ga je vedno bolj zanimalo gospodarstvo kot politika.

Koalicijski poslanci so bili kratki. Franc Jurša je strankarskega kolega branil kot “pozitivno” in “zaupanja vredno osebo”, Samo Bevk (SD) je napovedal, da ga bo podprl, ker so se k temu zavezali v koalicijski pogodbi, Jožef Kavtičnik (PS) pa zato, ker pač podpira odločitve predsednice vlade. (sta)