Veber: Davčna politika je tista, ki se mora odzvati na takšno naravno nesrečo. Stranke snujejo predloge za ublažitev posledic.

Avtor: Urednistvo Posodobljeno: 5. Feb 2014

DZ želi ugotoviti, kaj lahko kot zakonodajalec stori za hitrejšo izvedbo sanacijskih del zaradi žledoloma. Predsednik DZ Janko Veber pravi, da bo pristojni minister Dejan Židan ustrezno dopolnil zakon o gozdovih, sam pa možnosti za popuščanja vidi še pri davku na nepremičnine. Davčna politika je tista, ki se mora odzvati na takšno nesrečo, dodaja.

Kot je v izjavi za STA pojasnil Veber, je že opravil pogovor z ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom, ki je ocenil, da bo v namen poenostavitve postopka za sanacijo v gozdovih lahko ustrezno dopolnil zakon o gozdovih. Ob tem predsednik DZ pričakuje, da ga bo z ugotovitvami seznanil tudi minister za obrambo Roman Jakič in mu predlagal postopke za čim prejšnjo sanacijo omrežja in drugih težav na terenu zaradi žledoloma.

Vlada bo sicer o stanju na terenu in možnih ukrepih razpravljala na četrtkovi redni seji. “Poročilo vlade v DZ z nestrpnostjo pričakujemo,” je poudaril Veber. To bo namreč po njegovih besedah tudi osnova za obravnavo na posameznih parlamentarnih odborih.

Veber ne izključuje možnosti, da bo zaradi dogajanja po državi potrebna izredna seja DZ. Ravno zaradi dopolnitev in sprejema zakona o gozdovih ocenjuje, da bi bilo to tudi smiselno. Če bo iz vladnega poročila razvidno, da je treba sprejeti ali dopolniti še kakšen drug zakon, bo tudi to nujno uvrstiti na izredno sejo, je dodal.

Po Vebrovi oceni bo strošek spravila lesa iz gozdov zelo visok in tudi nevaren. Zato bi bili zagotovo potrebni tudi ukrepi v smeri razbremenitve plačila davčnih obveznosti davkoplačevalcev, je še povedal. (sta)

Ob posledicah vremenske ujme so se s predlogi kratkoročnih ukrepov in tudi nekaterih sistemskih sprememb oglasili v več strankah. V PS se denimo zavzemajo za dopolnitev zakonodaje, ki bo omogočila neomejen angažma prostovoljnih gasilcev. V SDS pa vladi predlagajo, naj pripravi operativni program prestrukturiranja in razvoja lesne industrije.

V PS ob zadnjih naravnih nesrečah ugotavljajo, da so nekateri delodajalci prostovoljnim gasilcem in pripadnikom civilne zaščite omejevali odhod iz službe na pomoč za odpravo posledic ujme. Zato ocenjujejo, da bi bilo treba zakonodajo dopolniti tako, da bi bil angažma prostovoljnih gasilcev lahko neomejen. Prav tako bi bilo po njihovem treba razmisliti o dopolnitvi zakonodaje, ki bi Civilni zaščiti RS omogočila, da bi sama razglasila naravno nesrečo, so za STA pojasnili v PS.

Izvršilni odbor SDS je že v torek pozval vlado, naj se čim prej sestane na izredni seji, natančno oceni razmere ter uskladi ukrepe za odpravo posledic ujme. Poslanec Robert Hrovat pa v današnjem sporočilu za javnost predlaga še rebalans proračuna za področje gozdarstva, ki bi zagotovil potrebna sredstva za obnovo gozdnih cest in sanacijo gozdov. Prav tako je po navedbah Hrovata sedaj čas in priložnost, da vlada pripravi operativni program prestrukturiranja in razvoja lesne industrije.

V DL medtem opozarjajo, da bo sanacija gozdnih površin trajala več let, zato mora država lastnikom gozdov pri sanacijskih posegih pomagati v največji možni meri. V poslanski skupini bodo zato predlagali, da do izvedbe vseh sanacijskih ukrepov v gozdovih oziroma najmanj naslednja tri leta za prevoz gozdnih lesnih sortimentov prevoznice ne bodo potrebne. Minister za infrastrukturo in prostor iz vrst DL Samo Omerzel je sicer z vladno delegacijo že obiskal najbolj prizadeta območja. Predsednik stranke in notranji minister Gregor Virant pa se bo na Notranjsko predvidoma odpravil v petek.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin vladi pa predlaga, naj po tej naravni nesreči podjetja in posameznike davčno razbremeni. Ena možnost za to je denimo, da letos še ne uvede davka na nepremičnine ali pa da podjetjem prizna posebno olajšavo zaradi škode, ki so jo utrpeli. Kot je še poudaril Tonin, bi bilo vredno razmisliti o posebnem prispevku za saniranje škode, s katerim bi vsi državljani pripomogli k zbiranju denarja za odpravo posledic ujme.

“Do vseh, ki jih je žledolomna katastrofa prizadela ter do vseh tistih, ki se dneve in noči trudijo sanirati nastalo stanje, bi bilo skrajno neodgovorno, da bi si politika lahko privoščila licitacijo velikopoteznih idej o tem, kaj bi bilo treba narediti in kaj vse je narobe,” pa je za STA sporočil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Obsežen večletni sanacijski načrt mora biti po njegovem mnenju pripravljen na strokovnih ocenah in realnih možnosti in “ne na podlagi instant zamisli politikov”.

V DeSUS pa poudarjajo, da mora biti v tem trenutku prioriteta vlade zagotovitev varnosti prebivalcev in vseh, ki sodelujejo pri odpravljanju posledic na terenu, pa tudi čim prejšnja zagotovitev električne energije. “Nadalje pa je potrebno pristopiti k pripravi sistemskih rešitev, s katerimi bomo v bodoče bolje pripravljeni na posledice možnih naravnih katastrof,” so med drugim zapisali v DeSUS.

Predsednik SLS Franc Bogovič je vladi že v torek predlagal, naj država izkupiček enega delovnega dne državljanov nameni za odpravo posledic vremenske ujme. Bogovič je dejal, da si želi, da bi se del tako zbranih sredstev namenil tudi za nakup agregatov za enote civilne zaščite. (sta)