V Ženevi se je danes nadaljeval drugi krog mirovnih pogajanj o Siriji. Pogajalski delegaciji režima predsednika Bašarja al Asada in opozicije sta sedli za skupno mizo, preboja pa znova nista dosegli. Posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Lakhdar Brahimi je zaradi počasnosti procesa nezadovoljen, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
“Vse pozivam, naj se podvizajo – z izjemo tistih, ki pobijajo ljudi,” je po današnjih pogovorih dejal Brahimi. Po njegovih besedah si sirski ljudje želijo, da se “ta nočna mora čim prej konča”.
Posebni odposlanec za Sirijo je ob tem spomnil, da sta strani zgolj za evakuacijo nekaj sto ljudi iz obleganega Homsa in dobavo hrane v mesto potrebovali šest mesecev. Pogovori se ne smejo nadaljevati s tako počasnim tempom, je opozoril.
Po triurnih pogovorih je pred novinarje stopil tudi tiskovni predstavnik opozicije Luaj al Safi, ki je bil prav tako kritičen do poteka pogajanj. Kot je poudaril, se je delegacija opozicije zavzela, da se intenzivnost pogajanj okrepi, režimske pogajalce pa je obtožil oviranja procesa.
“Soočamo se z veliko krizo in predlagali smo, da bi imeli dve srečanji na dan. Vlada vztraja pri le enem srečanju, popoldan pa se želijo posvetovati z Damaskom,” je povedal Safi.
Delegacija režima ob tem še naprej zavrača pogovore o oblikovanju prehodne sirske vlade, saj vztraja, da je treba najprej nasloviti vprašanje terorizma. Prav tako po Safijevih besedah trdijo, da za pogovore o prehodni vladi nimajo pooblastil Damaska.
Delegacija režima je ob začetku današnjih pogovorov sicer predlagala minuto molka v spomin na pripadnike alavitske manjšine, ki so bili na začetku tedna ubiti v neki vasi v provinci Hama. Safi je pred novinarji zanikal, da bi islamistični uporniki v vasi Man zagrešili poboj civilistov. “V Manu že mesece ni civilistov,” je poudaril.
Brahimi se bo medtem v petek v Ženevi srečal z visokima diplomatoma ZDA in Rusije. Omenjeni državi sta odigrali ključno vlogo v pripravi mirovne konference. Rusija je odločno na strani Asadovega režima, medtem ko ZDA podpirajo opozicijo.
Srečanje Brahimija z namestnikom ruskega zunanjega ministra Genadijem Gatilovom in ameriško državno podsekretarko Wendy Sherman naj bi okrepilo pritisk na sprti sirski strani.
V Siriji pa se nadaljujejo poskusi posredovanja humanitarne pomoči obleganemu mestu Homs. Humanitarni delavci ZN in sirskega Rdečega polmeseca so doslej evakuirali okoli 1200 ljudi, ujetih na območjih pod nadzorom upornikov. Številnim drugim so v mesto uspeli dostaviti hrano in zdravila.
Operacija naj bi se nadaljevala vsaj še do srede, potem ko so sprva tridnevno premirje, ki se je začelo v petek, podaljšali za 72 ur. Skupno želijo humanitarni delavci iz mesta umakniti okoli 3000 ljudi. Koordinatorka ZN za nujno pomoč Valerie Amos je izrazila upanje, da bodo pogajalci v Ženevi dosegli obširnejši dogovor o humanitarni pomoči Sircem.
Guverner province Homs Talal Barazi je sicer danes sporočil, da je evakuacija civilistov za en dan prekinjena zaradi “logističnih in tehničnih težav”. Za kakšne težave gre, ni pojasnil, je pa dodal, da se bo akcija nadaljevala v torek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija je medtem opozorila, da je novi osnutek humanitarne resolucije ZN o Siriji nesprejemljiv, saj je zelo enostranski. Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova novi osnutek odgovornost za rešitev razmer prelaga zgolj na vlado in v nasprotnem primeru grozi s sankcijami.
Novo resolucijo so oblikovale Avstralija, Jordanija in Luksemburg, dokument pa zahteva takojšnje končanje obleganja Homsa, še posebej s strani vladnih sil. Lavrov je opozoril, da so po navedbah prič in humanitarnih delavcev “največja ovira za humanitarno operacijo v Homsu skupine borcev”.
Po mnenju Lavrova bi morali končati tudi blokado mest, kot sta Zahra in Al Hasaka, ZN pa bi se morali bolj osredotočiti tudi na problem terorizma. “Čas je, da začne Varnostni svet ZN več pozornosti namenjati enako zaskrbljujočemu vidiku sirske krize, in to je širjenje terorizma zaradi konflikta,” je menil. (sta)
Pogovori o sirski krizi v Londonu, oktobra 2013
