V Parizu velika retrospektiva Henrija Cartier-Bressona

Retrospektiva, ki so jo odprli v sredo, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP razkriva, da je v fotografovem opusu mogoče najti več kot le koncept “odločilni trenutek”, ki izhaja iz njegove knjige Images a la sauvette iz leta 1952. Razstava namreč prek slik, ki jih je ustvaril kot najstnik, do fotografij z njegovih afriških potovanj, posnetkov otrok pri igri in smrti Mahatme Gandhija išče še druge vidike v njegovi dolgoletni fotografski karieri.

“Ko fotografiraš, imaš na razpolago delček sekunde. Tvoje oko mora videti kompozicijo ali izraz, ki ti ga ponuja življenje samo, intuitivno pa moraš vedeti, kdaj pritisniti sprožilec,” je leta 1957 v nekem intervjuju pojasnjeval Cartier-Bresson. “To je ta trenutek, v katerem je fotograf kreativen. Če ga zamudiš, je za vedno izgubljen.”

Na razstavi je mogoče videti slavne primerke tega koncepta, na primer fotografijo iz leta 1932, ki prikazuje dečka za postajo Saint-Lazare v Parizu ter njegov v vodi ujet odsev.

Termin odločilni trenutek je bil uporabljen za naslov angleške izdaje njegove knjige, a kot trdi kurator razstave Clement Cheroux, njegovega opusa ni mogoče reducirati zgolj na to idejo. Cartier-Bresson je bil “pogosto predstavljen kot človek zgolj ene vrste fotografije, se pravi fotografije odločilnega trenutka. Želimo prikazati, da je obstajalo več različnih Henrijev Cartier-Bressonov,” je dejal Cheroux.

Kontrast takšnim fotografijam je posnetek iz leta 1962, ki prikazuje nepostlano posteljo in revijo med zmečkanimi rjuhami. “Kar je pomembno na fotografiji, sta njena polnost in preprostost,” je dejal leta 1994.

Razstava, ki bo v Centru Pompidou na ogled do 9. junija, se osredotoča tudi na fotografove stike z nadrealisti v 20. letih, njegov goreč antikolonializem, vdanost španskim republikancem in izkušnje v filmskem mediju.

Henri Cartier-Bresson (1908-2004) velja za očeta fotožurnalizma. Bil je eden od ustanoviteljev kultne agencije Magnum. (sta)

Henrija Cartier-Bresson – “Madrid” (1933)