V Braniku obeležili 70-letnico požiga vasi in izgona krajanov v Nemčijo
Na spominski slovesnosti, na kateri so se spomnili požiga Branika (Rihemberka) in izgona krajanov v Nemčijo, je danes zbrane nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Opozoril je, da Evropa še nikoli ni živela tako dolgo v miru kot po drugi svetovni vojni, čemur je botrovala uveljavitev evropske ideje.
“Tudi najbolj pogumni in iskrivi misleci modernega slovenskega patriotizma, umeščenega v evropski kontekst, si česa takega skoraj niso mogli predstavljati,” je dejal Pahor.
Dodal je, da ve, da je 10 let po vstopu Slovenije v EU z našim članstvom v njej in samo unijo veliko nezadovoljstva. “To je razumljivo. Do vsega, kar nas opredeljuje, moramo biti kritični. Zelo nevarno pa utegne biti, če bi na plazu razočaranj sprejeli napačne zaključke in videli v Evropi za nas problem, ne pa rešitev,” je dejal
Zaveda se, da za Slovenijo ni dobra vsaka Evropska unija in Evropa za vsako ceno. “Pravim pa, da je za nas skoraj eksistencialnega pomena, da se Evropa razvija in da smo mi aktivni del tega razvoja,” je še dejal predsednik države. Posvaril je, da bi razpad EU prav mogoče vodil v novo vojno.
Zato, tako Pahor, je v našem nacionalnem interesu, da se EU krepi. “Njen razpad, že samo njena slabitev bi pomenila vrnitev geopolitike, Slovenci, še zlasti Primorci, pa smo v zadnjih stotih letih zaradi surove geopolitike dajali na oltar svobode premnoga človeška življenja.”
Na žalosten dogodek 15. februarja 1944 je opozoril tudi predsednik Društva izgnancev krajevne organizacije Branik Ivan Birsa, ki je predstavil število pobitih in izgnanih krajanov Branika, požganih hiš ter orisal junaški boj Braničanov v partizanskih vrstah za svobodo.
Domačine in goste, ki so do zadnjega kotička napolnili braniško dvorano kulturnega doma, sta pozdravila tudi novogoriški župan Matej Arčon in predsednik sveta krajevne skupnosti Miran Vidmar, šolarji domače osnovne šole in godbeniki iz Komna pa so poskrbeli za bogat kulturni program.
Partizani južnoprimorskega odreda so 2. februarja 1944 v Dovcah pri Komnu napadli nemško in italijansko motorizirano kolono, ki je prevažala material za svoje potrebe v postojanko v Braniku. Partizani so sovražniku zadali hude izgube, saj so kolono popolnoma uničili, zaplenili veliko orožja in vojaške opreme.
Zaradi tega vojaškega poraza so se 15. februarja 1944 nemški okupatorji znesli nad prebivalci Branika, Komna in okoliških vasic ter zaselkov. Požgali so vasi z zaselki, 529 ljudi, med katerimi so bili tudi otroci, pa odpeljali v nemška taborišča. (sta)
Branik
Na drugem koncu Slovenije so patizani požgali Planino pri Sevnici, da se morebiti v njej ne bi nastanili Nemci in Sergju Kraigherju, ki se je tam skrival ter terencem grenili sladkega življenja.
V spmin na ta domoljubni dogodek slavijo v tem kraju vsako leto svoj krajevni praznik.
Pa recite, da Slovenci niso nori.
Pripis
Planina pri Sevnici je podoben kraj kot Branik, le da je bila nekoč bolj znana.
So mar ta rdeči imeli ponovitev slavne Dražgoške bitke?
Akcijo je vodil znani bandit Šibelja. Po akciji so se banditi izživljali nad mrtvimi, ranjenimi in ujetimi. Rezali so jim ude. Ko so Nemci to videli, so ponoreli. Lahko bi pobili vse prebivalce omenjenih vasi. Na koncu niso nikogar, kar je pravi čudež.
Šibeljo je kasneje ustrelil soborec Ludvik Gruden in uspešno pobegnil v Nemčijo.
Slava mu!
Pametni partizani so spet dali okupatorju povod za maščevanje. Kako junaško in premišljeno. Ni jih bilo takrat večjih bedakov.
Borat je pozabil omeniti, da so rdeči fašisti naklonjeni SFRJ, ne pa Evropi. To so vnuki tistih bebcev, ki so se junačili v Rihemberku.
Spet ni mogoče objaviti komentarja.
Petrovcu pa sistem objavi vsako kozlarijo.
Kje so bili pa gošarji takrat, ko so Nemci požigali in odvažali nič krive ljudi?
Seveda, od daleč so opazovali dogajanje in se hahljali nad uspešno opravljeno partijsko nalogo.
Mar ni ta ddogoek podoben veličastni Dražgoški bitki, kjer so partizani samo razdražili Nemvce, potem pa pobegnili in svoje ljudi prepustili zli usodi.
Potem se pa hvalijo, da so zmagovalci druge svetovne vojene.
Moj kurac so, ne pa zmagovalci.
Uspelo pa jim je premagati lasten narod, ki ga še kar okupirajo.
Če bi bili partizančki mirni, ne bi bilo niti ene žrtve. Vsaka nemška akcija je bilo nadaljevanje nečesa, kar so ti junaki začeli.
Vidi pa se na partizanskih vnukih, ki se bebasto drružijo vsako leto v Dražgošah, kakšni norci so.
Večja kot je partizanska sramota, bolj jo praznujejo.
Moj kurac so, ne pa zmagovalci.
Pr avi jeb ać…
nebi nikol primerjo svojega gv era z po raženci
Hvala Stoniku da nam je fse razložo o toti plavi pokveki.
Runkl, baje še kar bežiš pred domobranci.
Še tisto malo, kolikor soprišli partizani v oborožen kontakt z Nemci,so jih napadali samo zradi pričakovanih povračilnih ukrepov nad prbivalstvom.
Največjo zmago v celi vojni so si priborili na gradu Turjaku, ki so ga napadali s pomočjo italijanske vojske in z njihovimi kanoni in topničarji.
Takrat se jim je vdalo 700 slovenskih mladih fantov in mož, ker so jim obljubili življenje, vendar so obljubo po komunistično požrli in vse postrelili.
Še dandanašnji lahko vidite na gradu Turjaku spominsko ploščo, na kateri piše, da so po večdnevnem boju zajeli 700 sovražnikov.
O tem, da so jih brž postrelili, pa ne pišejo.
Kako izprijena logika!
Slovenec ti ne sme biti nikoli sovražnik.
Pravzaprav bi moralo pisati na spominski plošči na Turjaku, da so sovražniki slovenskega ljudstva zajeli in postrelili 700 nedolžnih Slovencev.
hebe se meni za špetire okrok leta 45. Ti pa maš vseeno mehkega
Runkl bi rad prodajal škartirano partizansko robo, pa ni kupcev.
Niti tega ne ve, da so se ljudje med vojno bolj bali partizanov kot Nemcev in Italijanov.
bah, moj pokojni foter je šel v švapsko vojsko šele 42. Ni bil prisilno mobeliziran. Jugosof ni nikol maro zato je 62. splino nazaj k Švabom. Nisn vzgojen v nekem partezanskem duhu
Najbolj zanimivi so bili nočni obiski partizanov.
Če so izpraznili samo kaščo ali hlev, so jo ljudje še dobro odnesli.
Pogosto so koga tudi ustrelil na pragu ali v postelji in pred celo družino ali pa v zahvalo za gostoljubje zažgali domačijo, ki je potem ni smel nihče gasiti.
Možno. Nisn bil polek
Da bi pa MODRI, sam stopli do Branika in to javno povedal domačinom.Ne ker revše nima jajc.On se rajši preseli v Avstrijo in od daleč meketa.Herojstvo brez primere.
Petrovc, ki je sin prostovoljnega nemškega vojaka, direktorja velikega socialističnega mastodonta s 180 trgovinami po celi gnili Jugoslaviji in 5.000 zaposlenimi, nezakomski sin padlega nemškega vojaka in mariborske radodajke, ki je mladost preživel v siromatvu delavskih kolonij v okolici Maribora, ki je sin partizana, ki je odločal o življenju in smrti in ki je sin jeseniškega železarja pri martinovki, je zaradi težke mladosti hendikepiran.
Da bi bil videti pameten, si od časado časaa sposopdi nick velikega in modrega Mefista, sebi v zadovoljstvo in drugim v posmeh.
Danes je na Požarju na prangerju udbaš Isajević, pa naš udbaš ni štel za umestno, da bi komentiral tega zslužnega moža.
Še vedno imam večjo količino stajskega g….šifra MODRI
V glavvi tudi, mar ne Petrovc?
Sem vedno dejal da izobrazba sdsOVC šepa.Poglejte komentarje modrega pa vam bo vse jasno.
Banditi iz 3.bataljona južnoprimorskega odreda so pobili tudi vse ranjence, poveljnik Šibelja pa se je zmagoslavno dal slikati na mestu napada. Trupla so slekli, naložili na kamion, polili z bencinom in zažgali.
Banditi so se nad nekaterimi trupli znesli tudi z rezanjem spolovil, kar je še posebej razkačilo Nemce.
Po napadu in onečaščenju trupel so se banditi, kot vedno, umaknili, beri, pobegnili, nič krive domačine pa prepustili maščevanju.
beli mudonja, a so Nemci morda gobarili po naš lepi domovini?
Lažni Mefisto, predstavi se s pravim nickom, če se hočeš preklati z menoj.
Brez razburjenja, saj se ve, da je Petrovc zaljubljen v Mefista in da občuduje njegovo modrost.
Oba sta namreč zanj hudo kislo grozdje.
Mudo moreno, praviš, da so partizani po akciji pogumno zbežali.
Slišal sem, da so se nekoč ob srečanjih partizanskih veteranov borci med seboj spraševali, pri katerem bežibataljionu si pa ti služil.
@mudonja-Nisi vreden pasjega dreka.
Vidiš, mudo moreno, to je partizanska in komunistična kultura.
Lojze Novak, dekan v Črničah v Vipavski dolini je tedaj v kroniki zapisal:
“Danes je nad Rihembergom sodni dan. Strašen dim se vali iz sosednje doline. Vmes poka in grmi orožje. Partizani so pravočasno pobegnili kakor vedno in jih je sedaj spet polna naša dolina, dokler tu ne bo zagorela kaka vas.”
Kolikor poznam prave Primorce, nad partizani niso bili nikoli kaj prida navdušeni in so njih bolj sali manj enačili s fašisti.
Kot povsod, so seveda tudi na Primorskem domači izdajalci, ki jim pomagajo prišleki z juga.
Dr.Joža Vilfan, domači izdajalec višjega ranga, je 19.feb. 1944 v bližnjem Dornberku o požganem Braniku izjavil:
“ŽRTVE MORAJO BITI !”
Izjava ni originalna.
Izjava ni etična niti moralna.
Izjava je izdajalska in genocidna.
Genocidna do lastnega naroda.
Izjava je bila tipična za tisti čas, ko je drhal komunistična postajala vladar, pravico in resnico pa posadila na sodni stol in jima sodila!
Komunistična drhal resnice ni posadila na sodni stol in jima sodila.
To je storila le uzjemoma in izključno v propagandne namene.
Sicer pa je resnico in pravico pregnala z množičnimi likvidacijami,ki sta jih izvajala KNOJ in OZNA.