Švicarski referendum o migracijah odmeva v Bruslju in po Evropi

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je Švicarje posvaril, da ne morejo koristiti le pozitivnih strani skupnega trga.

Da bi kot partnerica EU Švica v primeru omejevanja priseljevanja kršila pravico državljanov EU do svobode gibanja, je menil tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta Elmar Brok. “Tega ne moremo sprejeti brez nasprotovanja,” je dejal o glasovanju Švicarjev za časnik Kölner Stadt-Anzeiger in odprte meje označil za enega od temeljev skupnega trga, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Evropska komisija je že v nedeljo izrazila obžalovanje, da so se Švicarji odločili za omejitev priseljevanja, ter napovedala, da bodo preučili posledice te odločitve za odnose med Švico in EU v celoti.

Danes pa so v komisiji na plaz vprašanj o tem, kako se bodo odzvali na švicarski referendum, odgovorili, da je žogica na švicarski strani, saj mora vlada sedaj naprej odločiti, kako bo izid referenduma “prevedla” v ukrepanje, zato je tudi prezgodaj govoriti o konkretnih ukrepih EU. Obenem pa so odločno izpostavili, da je načelo prostega gibanja oseb “sveta” svoboščina v EU, ki jo bodo branili v vseh dvostranskih sporazumih s Švico.

S stališčem EU se je danes strinjal francoski zunanji minister Laurent Fabius, ki je menil, da bi morala EU znova preučiti svoje odnose z alpsko državo. “Po mojem mnenju je to slaba novica tako za Evropo kot za Švicarje, saj se država zapira. To jih bo kaznovalo,” je dejal za francoski radio RTL.

Nemška kanclerka Angela Merkel zaradi glasovanja pričakuje “precejšnje težave”, je povedal njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert. Je pa poudaril, da nemška vlada izid referenduma spoštuje. V Švici živi kakih 300.000 Nemcev, ki so po Italijanih s tem druga največja priseljenska skupina v Švici.

“Najgloblje razočarana” je nad odločitvijo Švicarjev švedska ministrica za zadeve EU Birgitta Ohlsson. Kot je poudarila, izid referenduma Švici, ki je gospodarsko zelo tesno povezana z EU, ne bo prinesel nič dobrega. Unija bo namreč morala tudi po njenih besedah dobro razmisliti o prihodnjih odnosih s to državo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Norveški državni sekretar za zadeve Evropskega gospodarskega prostora Vidar Helgeson pa je povedal, da se bo država pozanimala o morebitnih posledicah referenduma za okoli 1500 Norvežanov, ki bivajo v Švici. Zaenkrat ni jasno, ali se glasovanje nanaša tudi na pogodbe o Evropskem združenju za prosto trgovino (Efta), katerega članici sta Norveška in Švica, je izpostavil.

O izidu švicarskega referenduma bodo danes predvidoma govorili tudi zunanji ministri EU na zasedanju v Bruslju. Nekateri so referendum komentirali že ob prihodu na zasedanje, njihova mnenja so zelo podobna stališču Evropske komisije.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je ocenil, da so Švicarji z glasovanjem na referendumu najbolj škodili sebi, in ponovil Schulzevo opozorilo, da ne morejo iz odnosa z EU pobrati le “rozin”, saj to ne more biti dolgoročno učinkovita strategija.

Britanski zunanji minister William Hague je dejal, da bo treba še preučiti, kaj izid referenduma v praksi pomeni za odnose med EU in Švico. Vsekakor bomo imeli v nadaljnjih pogovorih v mislih 40.000 Britancev, ki delajo v Švici, je dodal.

Tudi francoski minister za evropske zadeve Thierry Repentin je poskušal pomiriti okoli 150.000 Francozov, ki živijo ob meji s Švico in delajo v tej državi, češ da takojšnjih posledic ne bo, saj ima švicarska vlada tri leta časa, da odloči o ukrepanju.

Belgijski in luksemburški zunanji minister, Didier Reynders in Jean Asselborn, pa sta posvarila, da lahko ima izid referenduma resne posledice za odnose med EU in Švico.

Na drugi strani so v evropskih desničarskih strankah izid referenduma pozdravili. Vodja britanske evroskeptične stranke Ukip Nigel Farage je menil, da se je Švica uprla nadlegovanju neizvoljenih birokratov v Bruslju. “To je čudovita novica za nacionalno suverenost in ljubitelje svobode po Evropi,” je menil Farage, sicer tudi evropski poslanec. Ukip se zavzema za uvedbo omejitve priseljevanja v Veliki Britaniji.

Francoska skrajno desničarska stranka Nacionalna fronta je prav tako pozdravila “lucidnost švicarskega ljudstva”. V izjavi so tudi Francijo pozvali k zaustavitvi “masovnih imigracij”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Avstrijski svobodnjaki (FPÖ) so napovedali, da bodo tudi Avstrijci, če bodo imeli priložnost, glasovali na podobnem referendumu. Za izvedbo podobnega glasovanja so tudi v italijanski Severni ligi.

Evropski mediji so zaradi glasovanja zaskrbljeni. Nemški Tagesspiegel meni, da se je z izidom referenduma povečala verjetnost, da bodo evroskeptiki po majskih evropskih volitvah največja skupina v Evropskem parlamentu. Francoski Les Echos meni, da bo referendum prinesel “težko predvidljive gospodarske posledice”, španski El Pais pa opozarja, da bo tesna zmaga nasprotnikov “množičnega priseljevanja” v Švici imela posledice za celo Evropo.

Švicarji so na nedeljskem referendumu tesno izglasovali uvedbo kvot za priseljevanje iz držav EU. Kot kažejo končni izidi, je za pobudo “stop množičnemu priseljevanju” je glasovalo 50,3 odstotka volivcev. Glede na izid referenduma mora švicarska vlada v treh letih sprejeti ustrezno zakonodajo in predvsem spremeniti sporazum z EU o prostem pretoku oseb, podpisan leta 1999. (sta)