Ministrstvo za izobraževanje bo javnim zavodom s svojega področja zagotovilo del sredstev za prvi obrok poračuna tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. A ne v takšni višini, kot so javni zavodi zaprosili, je danes povedal državni sekretar Aljuš Pertinač. Skupno bodo po njegovih besedah javnim zavodom namenili 10,7 milijona evrov.
Prvi obrok poplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj je pri posrednih proračunskih uporabnikih s področja, za katerega skrbi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, po Pertinačevih besedah ocenjen na približno 25,2 milijona evrov.
Skupna vrednost vlog za dodatna sredstva, ki so jih ministrstvu posredovali javni zavodi, je 20,7 milijona evrov. Ministrstvo jih je odobrilo deset milijonov manj. Ostala sredstva za poravnavo te obveznosti bodo morali zagotoviti sami.
Kot je pojasnil državni sekretar, so vloge javnih zavodov ocenili po enotnih kriterijih, pri tem so izhajali iz podatkov o stanju na dan 31. december lani. Od tega kriterija so odstopili le pri javnih univerzah; tri javne univerze bodo prejele polovico sredstev, ki so jih navedle v vlogah.
Po Pertinačevih besedah je razlog v načinu financiranja – ministrstvo ne zagotavlja finančnih sredstev neposredno za posamezen namen -, dejstvo pa je tudi, da se nekatere članice univerz soočajo s finančnimi težavami. A ker je univerza enotna pravna oseba, ni mogoče, da bi jim neposredno nakazali potrebna sredstva.
Zasebnih zavodov niso ocenjevali, prav tako sredstev ne bodo prejeli tisti zavodi, ki so obveznost že poravnali. Po kriterijih ocenjevanja pa bo dodatna sredstva prejelo 383 osnovnih šol, glasbenih šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Sredstva bo prejelo tudi 19 srednjih šol in dva dijaška domova ter trije raziskovalni zavodi.
Pri tem je Pertinač poudaril, da ministrstvo za poplačilo teh obveznosti ne razpolaga z novim finančnim virom, saj ni bilo rebalansa državnega proračuna. Vsa sredstva, ki so potrebna za izplačilo prvega obroka, bodo tako zagotovili iz sredstev, ki jih sicer letos imajo v proračunu za izvajanje tekoče dejavnosti.
“S tem smo za približno 10,7 milijona evrov odstopili od stališča, ki ga je sicer naložilo ministrstvo za finance, naj vsi posredni proračunski uporabniki sami iz lastnih sredstev pokrijejo to obveznost. Jasno nam je, da če nočemo ogroziti izvajanja dejavnosti, potem tistim javnim zavodom, ki s sredstvi ne razpolagajo, te obveznosti nismo mogli niti želeli naložiti,” je poudaril državni sekretar.
Po njegovih besedah so izbrali srednjo pot, po kateri so sredstva zagotovili tistim zavodom, ki res izkazujejo, da nimajo zadostnih likvidnostnih sredstev, da bi to obveznost lahko poplačali, ostalim pa ne.
V odgovoru na novinarsko vprašanje pa je dopustil tudi možnost, da bi zaradi tega konec leta lahko zmanjkalo denarja za plače. (sta)
Slika je simbolična
