Slovenija zaenkrat ostaja v ledenem oklepu, otoplitev prihaja v sredo

Po Cedilnikovih besedah šibka burja še vedno piha na Ajdovskem in Primorskem, kjer pa na srečo ni žleda. Šibka burja, ki je zjutraj pihala na Postojnskem in Ilirskobistriškem, pa se je medtem že polegla.

V zadnji noči je bilo malo padavin – največ v Novi Gorici, kjer je padlo okoli 20 milimetrov dežja. Največ snega je zapadlo v Bovcu, okoli 15 centimetrov. Ponekod po notranjosti države je zapadlo okoli deset centimetrov snega ali manj. Na Primorskem in Notranjskem je padlo le okoli milimeter ali dva dežja.

Kot je dodal Cedilnik, še vedno dežuje na Goriškem, sneži pa v severnem delu Primorske. Dopoldne se bo ciklonsko območje umaknilo in bodo padavine ponehale. V torek bodo padavine v zahodni in deloma v osrednji Sloveniji. Sprva bo snežilo, v noči na sredo pa bodo padavine prešle v dež.

Žled sicer nastane, ko dežuje ali rosi pri temperaturah pod lediščem oz. ko dežne kaplje padajo na podhlajeno podlago in tam hipoma zmrznjeno. Kot je mogoče prebrati na spletni enciklopediji Wikipedija, žled najpogosteje nastane po obdobju hladnejšega vremena ob dotoku toplejšega in vlažnega zraka v višinah.

V Sloveniji je žled značilen predvsem za jugozahodni del države. Najbolj je razširjen na visokem krasu in njegovem obrobju, bodisi na celinski ali primorski strani. Pojavlja se tudi v kotlinah, kjer se zadržuje hladen zrak. Najpogosteje prizadene Brkine, Senožeško hribovje z Vremščico, Zgornjo Pivko, vznožja in pobočja visokega krasa, Snežnik, Javornik, Hrušico, Nanos, Trnovski gozd in Čičarijo.

Spletna stran Wikipedije navaja tudi primere hujših ujem z žledom, ki so v zadnjih desetletjih prizadele dele Slovenije. Tako je po podatkih, ki jih je za STA potrdil tudi meteorolog Miha Demšar, v zimi 1996/1997 žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval skoraj 900.000 kubičnih metrov lesne mase na slabih osmih odstotkih površine slovenskih gozdov, kar znaša okoli 82.000 hektarjev. Najhuje so bili prizadeti gozdovi na kranjskem gozdnogospodarskem območju.

Novembra leta 1980 je žled prizadel Brkine. Ledeni oklep je bil debel do sedem centimetrov, zaradi poškodb pa so posekali 674.000 kubičnih metrov lesa. Tudi konec leta 1995 in v prvih dneh leta 1996 je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval kar osem odstotkov površine slovenskih gozdov. Poškodovanost je bila največja na ljubljanskem, kranjskem, celjskem, nazarskem in mariborskem gozdnogospodarskem območju. (sta)